Vo Areholoshkiot muzej vo Skopje otvorena e dolgonajavuvanata i ekskluzivna izlozhba na povekje od 400 artefakti i mistichni otkritija od nekropolata vo Trebenishte (Ohridsko), zaedno so zlatnite maski koi se naogjaat vo muzeite vo Bugarija, Srbija i vo Makedonija. Izlozhbata, koja e rezultat na inicijativata na trite soodvetni institucii od sosedstvoto, e organzirana vo chest na 100-godishninata od otkrivanjeto na nekropolata, a so novite tehnologii za restavracija i konzervacija otkrieni se atrefakti koi prvpat kje bidat pretstaveni na makedonskata javnost.
Po sto godini Trebenishte stana simbol na obedinuvanje na trite zemji. Prvpat zaedno, na edno mesto, se izlozheni zlatnite posmrtni maski, rakavici, sandali i drugi aplikacii napraveni od zlato, srebrenite ritoni, kilibarnite gjerdani, prekrasnite bronzeni sadovi, oruzhjeto, keramichkite naodi… koi se iskopuvani od tri drzhavi i podeleni vo isto tolku nacionalni muzei.
Dodeka ja razgleduvate postavkata, gi uochuvate predmetite koi se so isti karakteristiki i dekoracii, pa sosema ischeznuvaat deneshnite granici, kulturniot krug od pred 27 veka samiot se zatvora. Toa e zenitot na postavkata.
Izlozhbata ja otvori pokrovitelot, premierot Zoran Zaev, koj naglasi deka rakovoditelite i kustosite na ovie institucii napravile vazhen istoriski chekor za da se proslavi stogodishninata od otkrivanjeto na prvite artefakti od ovoj arheoloshki lokalitet. Potoa se obrati Goran Sanev, direktor na Arheoloshkiot muzej na Severna Makedonija.
– Interesot za Trebenishte sigurno nema da zavrshi so nashata izlozhba, nitu pak napishanite nauchni trudovi vo katalogot, koj ja sledi, reche toj i dodade deka izminatite godini toa se potvrdilo so mnogu situacii koi otvorile novi prashanja na koi treba da se dade odgovor. Po celi sto godini so dobivanjeto na prvata zlatna maska povtorno se razgori elanot za prodolzhuvanje na istrazhuvanjata na nekoropolata Trebenishte, reche Sanev.
Direktorot na Areholoshkiot muzej istakna deka se potpishani devet dogovori i golem broj garancii i osiguruvanja, kako i deka ushte od pochetok inicijativata dobila poddrshka vlastite vo drugite dve drzhavi.
– Bogatstvototo vo Trebenishte: drevnite grobnici, skapocenite naodi od zlatni maski, sandali, vojnichka oprema, do bronzeni i stakleni sadovi, nivnata vrvna umetnost – gi obedini nacionalnite institucii od trite balkanski zemji – reche direktorkata na Narodniot Muzej od Belgrad, Bojana Borikj Breshkovikj.
– Za nas, lugjeto koi ja sostavivme ovaa izlozhba, pretstavuva chest shto imavme mozhnost da go pochuvstvuvame neshtoto koe bilo zhelba i koe go posakuvale mnogu nashi prethodnici, neshto koe mnogute nashi pokolenija ucheni muzejski rabotnici od Sofija, Belgrad i od Skopje. Mozhnosta da ja realizirame ovaa zhelba pretstavuva ogromnachest, no, istovremeno ima i golema tezhina, izjavi direktor na NAIM pri BAN, Hristo Popov.
Govornicite, poneseni od vozbuda, ne mu ostavija prostor na preveduvachot da go prenese delot na angliski jazik. Nasmevki, megjusebni kimnuvanja, sè beshe vo duhot na edno golemo pomiruvanje.
Od bezbednosni prichini, prisutnite vo grupi vleguvaa da ja razgledaat postavkata. Nejzini avtori se Pero Ardzanliev od Skopje, Vera Krstikj od Belgrad i Krsto Chukalev od Sofija. Za izlozhbata e podgotven ekskluziven katalog na okolu 400 stranici, so tekstovi od 26 avtori, muzejski rabotnici od nashata zemja, Srbija, Bugarija, Cheshka i od Germanija.
Sluchajno otkriena nekropola
Nekropolata vo Trebenishte e sluchajno otkriena vo maj 1918 godina. Bugarskite vojnici, pri postavuvanje na prugata Ohrid-Kichevo, otkopuvale kamenja od bliskite punktovi, koi kako kupishta se zabelezhuvale po povrshinata nedaleku od patot, koga naishle na prvite grobni prilozi. Taka se otkrieni prvite pet bogati grobnici. Vo sluchajnosta pred eden vek srekjna okolnost bila shto pronaogjachot – bugarskiot polkovnik Dimitar Mustakov, bil i arheolog koj vo Sankt Peterburg zavrshil arheologija paralelno so voena akademija. Toj gi istrazhil prvite dva groba od nekropolata, a potoa, poradi vojnichkite obvrski, pobaral arheolozi od Sofija da gi prodolzhat istrazhuvanjata. Dva meseca podocna na mestoto na otkritieto doshlo prvoto struchno lice, arheologot Karl Shkorpil od Narodniot muzej vo Sofija. Toj otkopal samo ushte dva groba.
Od 1930 do 1934 godina istrazhuvanjata gi prodolzhil srpskiot arheolog i filolog Nikola Vulikj. Na pochetokot, vo dva navrata otkril pet groba, a vo 1933 godina go otkriva posledniot „knezheski” grob. Slednata godina vo severniot del od nekropolata otkriva ushte 9 groba koi gi narekuva „siromashni”.
Vo 1953 i 1954 godina po tretpat se vrshat istrazhuvanja na nekropolata Trebenishte. Ovoj pat sistematskite istrazhuvanja gi izveduva Narodniot muzej vo Ohrid pod rakovodstvo na Vasil Lahtov i Jozhe Kastelic. Tie otkrile vkupno 11 groba. Vo 1972 godina posleden pat se vrsheni sondazhni zashtitni i sistematski arheoloshki istrazhuvanja na lokalitetite Suva Cheshma, Tri Cheljusti i Vrtuljka. Toa se trite lokaliteti na koi se protegala nekropolata. Istrazhuvanjata gi sprovel Zavodot za zashtita na spomenicite na kulturata vo Ohrid, a so niv rakovodel arheologot Vlado Malenko.
Del od izlozhbata se i naodite od istrazhuvanjata kaj ohridska Gorna Porta vo 2002, pod rakovodstvo na Pasko Kuzman. Megju niv e i zlatnata maska.
Izlozhbata prvo kje se odrzhi vo Skopje, a artefaktite vo 2020 godina kje bidat izlozheni vo Sofija, dodeka vo 2021 godina vo Belgrad. Interes za nea projavile i arheoloshkite muzei od Pariz, Berlin, Viena i Zagreb.
Site ja gledame na 500-denarkata, a sega i prestojuva vo Skopje
Megju site izlozheni artefakti vnimanieto na javnosta najmnogu go privlekuvaat chetirite zlatni posmrtni maski t.e. likovite na nepoznati vladeteli vtisnati vo zlatna folija chij odraz nè odushevuva vekje eden vek. Od niv najreproducirana i najpoznata e, sekako, zlatnata maska otkriena vo grobot IX. Toa e maskata pretstavena na banknotata od 500 denari. Najdena e vo grob na zhenski pokojnik i zasega e edinstvenata zlatna maska otkriena na lokalitetot koja ѝ pripagja na blagorodnichka, za razlika od ostanatite tri zlatni posmrtni maski koi im pripagjaat na trebenishkite vladeteli.
Posmrtnata maska e visoka 18.5 i shiroka 17.5 santimetri. Izrabotena e od zlatna folija vo tehnika na ischukuvanje i po rabovite e ukrasena so t.n. osumki koi se megju najprepoznatlivite dekoracii za trebenishkata nekropola. Ovaa maska i naodite od ostanatite shest bogati grobovi shto gi otkril prof. Vulikj denes se del od zbirkata na Narodniot muzej vo Belgrad i za golemiot jubilej prvpat se na izlozhba nadvor od taa ustanova. Pokraj nea, vo belgradskiot muzej se chuva i maska najdena vo grob VIII.
Drugite dve zlatni maski, otkrieni vo grobovite I i V, denes se del od zbirkata na Nacionalniot arheoloshki institut i Muzej vo Sofija. Site chetiri maski poteknuvaat od 6-tiot i pochetokot na 5 vek p.n.e.
