„Ova e samo mal del od se shto poseduvame.” Ovaa iskazhana rechenica od prviot chovek na SDSM Zoran Zaev na pres-konferencija na 9 fevruari pred 11 meseci, na koja beshe i objavena prvata od negovite 38 t.n. bombi, go oznachi pochetokot na edna dolga i dlaboka politichka kriza. Nevidena dosega od osamostojuvanjeto na Makedonija, i so najsilna i najdirektna intervencija na megjunarodnata zaednica vo nejzinite vnatreshnite raboti, za ovie 25 godini.
Kako pochna sè?
Desetina dena prethodno na pres-konferencija od Vladata premierot Nikola Gruevski i se obrati na javnosta soopshtuvajkji deka Zaev go ucenuval oti ima odredeni dokumenti protiv nego, za koi ima namera da gi objavi vo javnosta ako premierot ne se soglasi da se formira tehnichka vlada.
Nekolku dena potoa Zaev soopshti oti poseduva dokazi, odnosno snimki, deka 20,000 makedonski gragjani se nelegalno prislushuvani po nalog na direktorot na UBK, Sasho Mijalkov, i premierot Nikola Gruevski. Togash tvrdeshe deka gi dobil od „patrioti shto sakale da se doznae vistinata za kriminalnite dejstva na vlasta”. No brzo beshe demantiran od kontraudarot na vladejachkata VMRO-DPMNE. Taa objavi videosnimka na koja jasno se gleda kako toj mu priznava na Gruevski deka materijalite mu gi dale sluzhbi od nadvor, a ne kako shto kazha pred javnosta prethodno.
Od fevruari 2014 do juni, Zaev neprestano gi pushtashe. Nivnata cel, tvrdeshe toj, beshe da se otkrie kriminalot na devetgodishnoto vladeenje na VMRO DPMNE. Glavno, stanuvashe zbor za razgovori na premierot Nikola Gruevski, chlenovi na Vladata, sega vekje poraneshniot direktor na sluzhbata za razuznavanje (UBK), Sasho Mijalkov, no i chlenovi na vladejachkata partija VMRO-DPMNE. Liderot na SDSM prezentira samo dva razgovori na lugje od negovata partija, od koi vo edniot toj zboruva privatno so svojata kjerka.
Puch
Spored premierot, Zaev imal edinstvena cel: da go unishti kredibilitetot na vlasta, da predizvika puch i nasilno da ja urne vlasta za da sedne vo premierskata fotelja, svesno unishtuvajkji go i imidzot na Makedonija.
Vo situacija na otvoren ogan se sluchi i prvata intervencija na Brisel. Edna od glavnite poraki na briselski pratenici beshe deka opozicijata, koja od april 2014 godina ja bojkotirashe rabotata na parlamentot, treba da se vrati vo zakonodavniot dom i da prestane objavuvanjeto na prislushuvanite razgovori, koi kje i se predadat na nadlezhnite institucii za da bidat istrazheni.
So pochetokot na krizata padnaa i prvite krivichni prijavi, protiv Zaev i nekolkumina drugi, megju koi prv osomnichen beshe nekogashniot prv razuznavach, koj vazhi za blizok na SDSM, Zoran Verushevski. Pod somnevanje za „urivanje na ustavniot poredok”, „shpionazha i nasilstvo protiv sluzhbeni lica”, kako prv sorabotnik na tajnata sluzhba, koja stoi zad prislushuvanjeto, Verushevski zavrshi vo pritvor. Podocna beshe donesena i prvata presuda protiv eden od osomnichenite, poraneshen vraboten vo UBK, koj prizna deka prislushuvanjeto e narachano od stranska sluzhba, a deka Verushevski e direktno involviran.
Krivichni prijavi do javnoto obvinitelstvo podnese i SDSM, protiv Mijalkov i nekolku chlenovi na tajnata policija. Po nekolku meseci, toj so ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska i ministerot za transport i vrski Mile Janakieski, chii telefonski razgovori bea najobjavuvani od Zaev, podnesoa ostavki.
Przhinskite maratoni
Ushte od startuvanjeto na „bombite” celta na SDSM beshe novi predvremeni parlamentarni izbori shto kje bidat „sprovedeni od tehnichka vlada”. Partijata na Zaev insistirashe megjunarodnata zaednica da go monitorira celiot proces i taa da bide garancija za vistinska razreshnica. Vlasta, pak, imashe svoi decidni pozicii: SDSM da prestane so bojkotot, da se vrati i da dejstvuva od zakonodavniot dom. Liderite na ovie dve partii zaedno so dvajcata lideri od albanskiot blok, Ali Ahmeti i Menduh Tachi, se srekjavaa obiduvajkji se da postignat kompromis, no zaludno. Celta na odbivanjeto beshe shto podirektno da se vnese megjunarodniot faktor vo menadziranjeto na krizata.
Sledniot mesec, na 2 juni, po maratonski pregovori vo rezidencijata vo Przhino, so posredstvo na evrokomesarot Johanes Han, vo prisustvo na evroambasadorot Aivo Orav i negoviot amerikanski kolega Dzejms Bejli kako garanti, chetvoricata lideri go potpishaa t.n. dogovor od Przhino. Spored nego, kako reshenie na krizata se postavija nekolku pravci: SDSM da se vrati vo Sobranieto, da mu gi predade site materijali od prislushuvanjeto na Javnoto obvinitelstvo, da se formira anketna komisija vo vrska so ovie razgovori, DIK da se modificira do pochetokot na oktomvri, da se organizira tehnichka vlada koja kje ja podgotvi zemjata za izbori, shto kje se sluchat na krajot od april 2016.
Vo megjuvreme beshe zakazhano i prvoto rochishte za „Puch”. Zaev togash decidno se izjasni deka nema da se pojavi na nitu edno sudenje oti ne veruva deka makedonskoto sudstvo e nepristrasno i objektivno. Se napravi obid blokadata predizvikana od ova da se reshi so konkretno ispolnuvanje na uslovite na SDSM i definiranje rokovi koga tie treba da se ispolnat. Po shto proizleze ushte edno maratonsko pregovaranje vo Przhino vo prisustvo na megjunarodnite faktori, pa na 15 juli beshe potpishan Protokol kon prvichniot dogovor. So nego beshe dogovoreno i formiranje specijalno obvinitelstvo za procesiranje sluchai od prislushuvanite razgovori.
Od toj juli navamu, pregovarachki timovi od site chetiri partii sekojdnevno rabotea na implementacija na dogovorenoto. SDSM se vrati vo Sobranieto, Katica Janeva beshe izbrana za shef na specijalnoto obvinitelstvo, se naznachija i dogovorenite tehnichki ministri i nivni zamenici. Gore-dolu, so povremeni negoduvanja i teshki otstapki, sè techeshe spored dogovorenoto, pod budnoto oko na t.n. belgiski olesnuvach shto go isprati Brisel, Piter van Hut. Sè dodeka, otprilika na sredina na esenta, ne izlegoa i prvite anketni rezultati za rejtinzite na partiite.
Partiskite rejtinzi – presvrt
Generalno, kaj site glavni politichki akteri beshe registriran pad na rejtingot, no ona shto beshe presvrtna tochka – beshe ubedlivoto vodstvo na vladejachkata partija, nasprema procentite na najgolemata opoziciska. Ova gi narushi ochekuvanjata na SDSM, koja so objavuvanjeto na bombite ochekuvashe presvrt na politichkata scena i prezemanje na vlasta.
Ottogash navamu pochnuva kochenjeto na implementacijata na przhinskite dogovori. Opozicijata ja blokirashe rabotata na anketnata komisija, a se stopiraa i drugite dogovoreni przhinski reformi. Van Hut zamina praznichno vo Belgija. SDSM se obiduva na site mozhni nachini zakazhanite aprilski izbori da ne se sluchat, toa go tvrdat i visoki partiski funkcioneri, iako neoficijalno.
Vo uslovi na krenata kochnica, sega povtorno se cheka briselskata intervencija. Kako na pochetokot na krizata i sega, vo pridruzhba na evropratenici Han denovive doagja vo Skopje. Na povidok se novi maratonski dogovaranja ili ovoj pat kje im bide ushte posilno naglaseno na liderite deka ne kje mozhe da se dozvolat novi blokadi da gi sprechat izborite?
Bez odgovor na ovaa dilema startuva 2016 godina. Povtorno potprena na briselsko ramo, kako shto pochna nejzinata prethodnichka 2015-ta.
(“Dnevnik”)
