So koncert na kultniot amerikanski dzez kvartet „Forplej”, pridruzhuvan od Makedonskata filharmonija pod dirigentstvo na Emin Dzijan, shto se odrzha na Antichkiot tetar, zapochna 57-to izdanie na najprestizhnata muzichko-scenska manifestacija vo zemjata – festivalot „Ohridsko leto”.
Ova e za prvpat festivalot da bide otvoren so dzez koncert. Vo narednite 40-ina denovi, do 20 avgust, kulturnite nastani kje se odvivaat pod mototo „Patot na magijata”.
Festivalot za otvoren go proglasi negoviot pokrovitel – pretsedatelot na Republika Makedonija Gjorge Ivanov, koj istakna deka zachekoruvanjeto na patot kon magijata e, vsushnost, chekorenje po patot kon mokjta.
– No toa ne e onaa sebichna mokj da se dominira i kontrolira, tuku altruistichka mokj da se kreira i spodeluva. Toa e mokjta na umetnosta. Vekje 57 godini festivalot „Ohridsko leto” e del od nashiot pat kon mokjta na umetnosta. Po toj pat sekoja godina minuvaat brojni umetnici od Makedonija, Evropa i svetot, koi nesebichno ja spodeluvaat svojata kreativnost i go zadovoluvaat nashiot dlabok kopnezh po ubavina, dobrina i sloboda. Ottuka, nema podobar nachin da go zapochneme nasheto patuvanje osven preku dzezot, chie vtoro ime e sloboda – reche pretsedatelot Ivanov.
Festivalskata poraka ja kazha akterot Meto Jovanovski:
– Neka ovoj scenski prostor bide duhoven svetilnik od koj zrachi ubavoto, neka bidat blagosloveni site koi kje nastapat vo ovoj svet hram nad koj shto bdee sv. Kliment Ohridski.
Simbolichno, za 57-godishninata od “Ohridsko leto” kje se odrzhat i 57 kulturni nastani.
Oliver Arsovski: Ohrid denovive kje bide svetsko duhovno pristanishte
– Golema e vozbudata, no i obvrskata da se realizira godinashnoto izdanie na „Ohridsko leto”, koe ja nosi tezhinata na 56 uspeshni godini, so celokupnata programa koja izobiluva so vrvna umetnost i atraktivni sodrzhini – izjavi direktorot na Festivalot, Oliver Arsovski.
Toj naglasi deka celiot tim kje raboti vo nasoka festivalot od 12 juli do 20 avgust da bide duhovno pristanishte, koe niz umetnosta kje gi obedinuva lugjeto i narodite, nivnoto nasledstvo, no i nivnata idnina.
– Od ova izdanie odime so nov dizajn, logo i nov pravec vo umetnosta. Isto taka, kako novina se dzez vecherite na 19, 21, 22 i 23 juli. Vo programata imame 33 vrvni koncerti, 9 teatarski pretstavi, film za ohridskiot biser, izlozhba na Dragan Spaseski Ohridski, edna celokupna programa koja izobiluva so vrvna umetnost i atraktivni novi sodrzhini – potencira Arsovski.
Direktorot na festivalot, Arsovski, uveruva deka so sekoj nastan na ova 57. izdanie kje se potvrduva goleminata na manifestacijata, koja po tradicija nudi vrvna i nezaboravna umetnichka programa.
Dramskiot del na Ohridsko leto go otvori saraevskata „Zhaba”
„Kamerniot teatar 55″ od Bosna i Hercegovina vo predvorjeto na crkvata “Sv. Sofija” ja izvede teatarskata pretstva „Zhaba”. Ovaa kultna pretstava edna decenija gi polni teatrite shirum bivshite jugoslovenski prostori, a izvedbi imaat i vo Evropa. Kako shto naglasi dramskiot selektor na Ohridsko leto, Zoran Ljutkov, ovaa pretstava dosega imala vkupno 233 izvedbi.
„Verojatno e mnogu interesno da bidete del od eden proekt koj shto opstojuva 10 godini na svojata scena. Jas najgolemiot maksimum shto sum go imal vo edna pretstava e nekade okolu 100 izvedbi, so traenje od 6 godini”, reche Ljutkov.
Emir Hadzihafizbegovikj, direktor na kamerniot teratar i eden od 4-te likovi vo pretstavata, vo najavata reche deka Makedoncite imaat eden od najdobrite teatri vo Jugoistochna Evropa i chest mu e shto za prv pat kje se pretstavat na eminentniot i brendiran festival Ohridsko leto. Pretstavata „Zhaba” e lokalna saraevska prikazna, no isto taka i univerzalna bidejkji se odnesuva za site lugje od deneshnicata, vreme na nerazbiranje, osamenost i potraga po ljubovta i smislata na zhivotot, veli Hadzihafizbegovikj.
Avtor na pretstavata „Zhaba” e Dubravko Mihanovikj, a rezhijata e na Elmir Jukikj.
