Shirokata nasmevka na Voislav Kovachevikj kje ve precheka sretselo, pred lokalnata prodavnichka vo seloto Banjani na Skopska Crna Gora, ako sakate da posetite nekoj od tamoshnite crkvi i manastiri.
Ima devedeset godini i e najstar zhitel vo seloto. Ama se chini deka toa ne mu e problem. Bistriot um go sluzhi povekje i od na mlad chovek. Gi vadi kluchevite od kapijata i nѐ vnesuva vo dvorot na crkvata posvetena na velikomachenikot i pobedonosec sveti Gjorgji, koja e izgradena i naslikana vo 1548-1549 godina.
– Ovaa ni e selska crkva, a vo selovo ima ushte chetiri manastri – „Sveti Ilija”, „Blagoveshetenie”, „Sv. Jovan” i „Sv. Bogorodica”. Porano selovo imashe 150 kukji, imashe mnogu narod, sega nema. Zatoa ima mnogu crkvi, zashto imalo lugje. Za 10-15 godini kje ostane seloto prazno. Odgovoren sum za crkvite vekje 25 godini, gi odrzhuvam. Rabotam za svoja dusha. Sekoja nedela sum tuka, dali kje dojde eden ili nieden. Se odvikna narodot od crkva – veli Voislav.
Voislav e roden vo seloto. Isto kako i negoviot dedo i pradedo. Veli deka ima mala penziichka, ama ne strada za nishto, si go chuva zdravjeto.
So nas e i istoricharkata na umetnost Jehona Spahiu, koja napamet gi znae site sceni vo crkvata, kako i sѐ shto e povrzano so nea. Crkvata, iako e poznata vo nauchnata literatura, sѐ ushte nema dobieno pogolema afirmacija i popularizacija.
SPECIFIChNI IKONOGRAFSKI DETALI
– Crkvata e gradena tri godini, vo teshki vreminja, za vreme na vladeenjeto na sultanot Sulejman Velichestveniot, chie ime se naogja vo samiot natpis. Toa e prvata polovina na 16 vek. Podocna, vo tekot na 19 vek ima novi zafati, kako shto e dograduvanjeto na pripratata na zapadnata strana i slikanjeto na istiot prostor. Vo vnatreshnosta na crkvata ima tradicionalna slikarska programa, megjutoa taa se odlikuva i so malku ponevoobichaen izbor i raspored na temi i sceni so interesni ikonografski detali – raskazhuva Spahiu.
Vo oltarskiot prostor, pokraj temite so liturgiska konotacija, edna od povpechatlivite kompozicii e poretko slikanata Bozhikjna stihira, shto pretstavuva ilustracija na crkovnata pesna posvetena na Hristovoto ragjanje, a mu se pripishuva na Jovan Damaskin.
– Slikarstvoto, koe se odlikuva so ekspresivnost na licata, razdvizhenost na figurite, detaliziranje na oblekata, arhitekturata i pejzazhot, temen, no nekade i neobichno intenziven kolorit, e nastanato od zografi, koi ostanale anonimni. Nivnite stilski karakteristiki se bliski na slikarskiot jazik na dvajcata najpoznati zografi na Ohridskata arhiepiskopija od prvata polovina na 16 vek, Jovan od Gramosta, chie najznachajno ostvaruvanje e slikarstvoto vo crkvata „Sv. Nikola” na Toplichkiot manastir i zografot Onufrij od Argos i osobeno negovata umetnichka dejnost vo crkvite „Sv. Preobrazhenie” i „Sv. Nikola” vo Zrze – objasnuva Jehona.
Ikonostasot, zaedno so t.n. zmiski krst, verojatno e nastanat vo 1845 godina, shto se doznava od potpisot na ikonata Bogorodica so Hristos od poznatiot zograf Dimitar Krstev – Dicho od Tresonche, koj vo ovoj period ima plodna slikarska aktivnost vo Skopskiot region, osobeno vo Banjani.
Slednata 1846 godina, Dicho Zograf kje go naslika vpechatliviot Strashen sud na zapadnata fasada, odnosno na celata povrshina na istochniot dzid od pripratata, koe e edno od negovite najdobri likovni ostvaruvanja. Nad vlezot vo crkvata e ispishan ktitorskiot natpis, vo koj pokraj imeto na Dicho Zograf, e navedeno deka crkvata e obnovena so zasluga na ktitorot Petar Kaovche i zhitelite na seloto.
– Vo ramkite na Strashniot sud se naogjaat i interesni kompozicii kako Psihostasija (merenje na dushite), Opshtiot voskres, Ognenata reka shto teche vo chelusta na adot vo koj e prikazhan Velzevul – gospodarot na podzemjeto, zaedno so dushata na Juda vo racete, Mojsej so inovernicite, razlichni kategorii i individualni machenja na greshnici. Megju chetirite paganski carevi proizlezeni od Vizijata, odnosno sonot na prorokot Danail, simbolizirani so pojavata na chetiri zhivotni kako simbol na chetirite imperii na starite narodi, koi propadnale so doagjanjeto na Hristos – Vavilonskoto, Persiskoto, Makedonskoto i Rimsko Carstvo, prikazhan e i Aleksandar Veliki – veli istoricharkata na umetnost.
TRKALO NA ZhIVOTOT
Megjutoa, Aleksandar Veliki ne e naslikan samo vo ovoj manastir. Toj e prikazhan vo ramkite na istata kompozicija i od postvizantiskiot period, vo „Sv. Bogorodica Perivlepta” vo Ohrid i na istochniot dzid vo priprata na kuchevishkiot manastir „Sv. Arhangeli”.
Posebno vpechatliva scena e onaa na koj e prikazhano Trkaloto na zhivotot.
– Trkaloto na zhivotot ima religisko-pouchna konotacija. Toa e tema shto ja ilustrira minlivosta na chovekoviot zhivot i na vremeto kako nezapirliv krug, a verbata vo Boga, crkvata i spasot na dushata se tie shto imaat trajno znachenje. Tuka naslikano vo edna poreducirana, poednostavena varijanta, na levata strana e trkaloto shto go personificira zhivotniot krug, koj pochnuva so dete na 10-godishna vozrast, pa 20 i 30, dodeka na 40 godini e prikazhana figura so kruna na glavata i so natpis shto go karakterizira kako vrv na mudrosta i dobriot razum. Kon dnoto odat drugite zhivotni dobi, od 50 do 70 godini, kade shto vekje e prikazhan pobelen starec. Vekje kako 80-godishen starec e prikazhan so glavata nadolu kako pagja kon otvoren grob – dodava Spahiu.
(#RaskazhiNiZaMakedonija)
