Pishuva:
Aleksandra Ioannidu, slavist, vonreden profesor na Oddelot za ruski jazik, literatura i slovenski studii na Univerzitetot vo Atina
Vo takanarechenoto „makedonsko” prashanje, koe neodamna beshe preimenuvano vo „skopjansko prashanje” zborovite se bombi. Tie mozhe da frlaat vo vetar zhivoti i karieri. Vekje podolgo od dve decenii, politicharite, akademicite, univerzitetskite profesori gi izvrshuvaat svoite dejnosti pod rezhim na postojana avtocenzura za da ne ja „zasegnat” nacionalnata prechuvstvitelnost na eden del od profesionalni nacionalisti, koi so svoite ekstremni povici povlekuvaat kon sebe mnogu grchki gragjani, pottiknuvajkji gi na buntovi i na odnesuvanje sprotivno na site shto, mozhebi, ne ja peat so niv istata pesna za takanarechenite „nacionalni pozicii”.
A site koi navestuvaat deka nashite sopstveni (a ne na drugite) iredentistichki napevi ( kako na pr. „ Makedonija e edna i taa e grchka!”) se sè drugo osven „nacionalni”, makar shto izrazot „nacionalno” nema nikakva vrska so gnasniot i opasen izraz „nacionalistichko”, se osudeni da gorat vechno vo pekolot, nosejkji go kvalifikativot „skopjanofilski antigrk”. I site shto sakaat da ja spomnat sosednata zemja, osudena na anonimnost, nervozno tragaat po soodvetni termini koi istovremeno treba da bidat neutralni i „objektivni”, samo za da ne bidat obvineti. Istovremeno, desetici iljadi evra, sredstva od drzhavnite fondovi se imaat potrosheno na nekoi chudni nacional-patriotski zdruzhenija i na razni drugi patriotski centri, kako i na onie shto davaat uslugi vo razni sluzhbi, a na temata za imeto na BJRM se imaat izgradeno karieri i karieri.
Tie ne zboruvaat… ,,bejoeremski”
Eden den vo istorijata kje bide zapishano koj bil toj bleskav um shto go vovel ovoj besmislen akronim shto vekje tolku godini nè tera da se sopnuvame vrz nevozmozhnite, a neophodno agresivni definicii (kako na pr. „ bejoeremski jazik” ili „bejoeremskite gragjani”, shto bi bilo chista glupost), shto dovede do toa site niv, ednostrano, bezumno i navredlivo, da gi krstime: „Skopjani”!
Vo tekot na izminatite nekolku nedeli, imame mnogu interesen razvoj na nastani dostojni za pofalba, nastani koi odat vo nasoka na osloboduvanje od ovie teshki bolesti na zglobovite, od koi boleduva i nashiot odnos so nashite dolgovekovni sosedi, i vodat kon reshenie shto kje pridonese da se oporavime site nie. Na 30 januari, grchkiot minister za nadvoreshni raboti dade odredeni izjavi. I spored tie izjavi sekoj so zachudenost bi mozhel da se uveri deka bolestite uspeale donekade da omeknat. Ne mi e poznato koj li diplomatski um mu sugeriral na ministerot da go imenuva jazikot na anonimnite lugje kako „slovenski dijalekt”! Citiram od negovite izjavi: „Za grchkata strana ima golemo znachenje slozheniot zbor shto kje se dogovori za imenuvanjeto da bide na slovenski dijalekt i toj da ostane neprevedliv”.
Mu rekle na ministerot da kazhe „dijalekt”, a ne „jazik”. I sekako, toa da go kazhe opshto i neopredeleno – „slovenski”. I prethodno imalo izjavi od politichki lica deka sosedite nemaat „nikakov jazik”. Megjutoa, za golemo razocharuvanje na izvestuvachite e izjavata shto ja dade g-dinot Kodzijas, koja spored moe mislenje e mnogu nesrekjna i potcenuvachka , a deka „Bejoeremite” vekje mnogu dolgi godini imale i imaat jazik kojshto (Slushni! Slushni dobro!) site, osven nas, go narekuvaat „makedonski”. A prikaznata za ovoj jazik vo kratki crti e slednava:
Istorijata na makedonskiot jazik
Jazikot na BJRM (ili so drugi zborovi makedonskiot) e majchin jazik na najmalku 1,3 milioni gragjani (podatocite se od 1999) koi zhiveat vo Poraneshnata Jugoslovenska Republika Makedonija, i koja ja proglasi svojata nezavisnost vo 1991 godina. Toj jazik, zaedno so bugarskiot mu pripagja na istochnata podgrupa od juzhnoslovenskite jazici i zaedno so albanskiot, bugarskiot i so romanskiot spagja vo t.n. balkanski jazichen sojuz. Negoviot pravopis koj vodi poteklo od 1945 godina, so reizdavanja i korekcii vo 1970, 1979, 1986 godina ima fonetski karakter, so drugi zborovi nastojuva da ja izrazi sekoja fonema samo so edna bukva. Bukvite Gjgj, Dzdz, Lj lj, Nj nj, Kj kj i Dz dz pokazhuvaat na prozvanoto otstapuvanje od bugarskiot jazik koj e prirodno najsrodniot jazik do makedonskiot, so istovremeno priblizhuvanje do srpskata azbuka. Se transkribiraat (so istiot redosled) na sledniov nachin: g’, dz, j, lj, nj, k’, dž i se izgovaraat [g’], [dz], [lj], [nj], [k’] i [dž].
Oficijalnata hronologija za pochetokot na postoenjeto na sluzhbeniot, standardiziran jazik mozhe da se smeta 1944 godina, a i da se zeme datumot 2 avgust, so proglasot na „ Antifashistichkoto zasedanie” vo manastirot Prohor Pchinjski za kodifikacija na jazikot na Makedoncite. Mnogumina pochetocite na idejata za jazikot gi lociraat vo 1903 godina, so izdavanjeto na knigata „Za makedonskite raboti” od makedonistot Krste P. Misirkov vo Sofija.
Kodifikacijata (standardizacijata) na jazikot se zasnova vrz centralnite dijalekti na teritorijata na deneshnata BJRM. Kako pojdovna tochka posluzhila potrebata za sosema jasno oddalechuvanje od bugarskite elementi na jazikot. Vo ovoj obid mnogu golema vrednost imashe deloto na knizhevnikot i filolog Blazhe Koneski.
Vo delot na morfologijata (gramatikata), jazikot na BJRM (ili so drugi zborovi makedonskiot) gi pokazhuva slednive osobenosti:
a) Kaj iminjata se zabelezhuva ischeznuvanje na deklinacijata (balkanski fenomen).
b) Chlenot se dodava na imeto i go ima od tri vida –ot, -on, -ov, vo zavisnot od oddalechenosta na govoritelot od opredeleniot objekt/subjekt.
v) Kaj lichnite zamenki ima ostatoci od padezhnite formi za izrazuvanje na (dativ (indirekten predmet) i akuzativ (direkten predmet). Sp.: jas – mene/mi – mene/mi i dr.
g) Glagolot e osobeno mnogu kompleksen. Se diferenciraat 3 lica, broj, zalog (aktiv/ pasiv), nachin (indikativ, konjuktiv, imperativ, narativ), glagolski vidovi (svrshen/nesvrshen vid) i vreminja, megju koi spagjaat: prezent, imperfekt, aorist, perfekt, pluskvamperfekt, traen futur i momentalen futur, kako i svrshen futur.
Zaednichki element so bugarskiot jazik pretstavuva ischeznuvanjeto na infinitivot, koj bil zamenet so zavisni (sekundarni) rechenici. Osven pogore kazhanoto vo jazikot ima i gerund na –jkji i particip na perfektot na –l, kako i pasiven zalog na –t, -n.
Sintaksata se smeta za mnogu stroga, iako vo prostite rechenici se bara posledovatelnosta subjekt-glagol- objekt so cel da bidat sogledlivi vrskite so ostanatite delovi na rechenicata, bidejkji padezhite vekje se izgubile. Udvojuvanjeto na indirektniot predmet (balkanski fenomen) e zadolzhitelno, dodeka udvojuvanjeto na direktniot predmet e proizvolno.
Da ne se plashime od zborovite
Znachi stanuva zbor za jazik, a ne za dijalekt. I ako upotrebata na ozloglasenata pridavka predizvikuva „dzish” vo politichka smisla, nikoj ne kje go razbereshe pogreshno grchkiot minister za nadvoreshni raboti dokolku toj kazheshe: „na jazikot na BJRM”. Ili ushte: „zborot da bide slovenski”. Tolku prosto. Molba: Neka odluchat vekje kako kje gi narekuvaat (i neka se pogrizhat da ima i pridavski opredelbi) za da mozheme i nie da komunicirame bez da ni visi Damokloviot mech nad nashite glavi, a i tie da mozhat da davaat izjavi so koishto nema da kompromitiraat nikogo. Ajde, da go razmenuvame znaenjeto kako nauchnici, da sorabotuvame, da komunicirame, pa i politicharite da si se viduvaat i razgovaraat politichki korektno.
(„Pina.mk”)
SHEESET ISTAKNATI GRCI BARAAT NA MAKEDONIJA DA I BIDE DOZVOLENO DA GO KORISTI IMETO
I pokraj protivenjeto na Atina, sheeset istaknati grchki levichari vo peticijata objavena vo pechatenite mediumi vo chetvrtokot ja soopshtile svojata odluka, sosedna Makedonija da bide priznaena pod ustavnoto ime.
„Desetici zemji ja priznaa Republika Makedonija pod toa ime i taa e vkluchena vo jazikot i svesta vo celiot svet, so iskluchok na grchkite nacionalisti”, izjavuvaat potpisnicite na peticijata koja beshe objavena vo chetvrtokot od strana na vesnikot “Elefterotipija”.
