Nedostigaat kluchni momenti od ljubovnata prikazna na bitolskite Romeo i Julija za taa istoriski da bide potvrdena.
Povekje od eden vek zhivee ljubovnata prikazna za bitolskite Romeo i Julija, potochno tatkoto na moderna Turcija, Mustafa Kemal Ataturk i ubavata risjanka od Bitola, Eleni Karinte. Prikaznata namamuva se’ povekje turski turisti vo gradot na konzulite koi se fotografiraat pred nejzinata kukja, no pod pogreshen balkon zashto vistinskiot na koj izleguvala ubavicata denes ne gleda na Shirok sokak, tuku vo tesen hodnik od strana. Nasproti turistite koi se voodusheveni od besmrtnata ljubov, bitolchani od sekogash bile skeptichni za toa dali navistina postoela.
Romansata ja raskazhala rodnina na Eleni
Ljubovnata prikazna poteche od peroto na bitolskiot hronichar Dimitar Dimitrovski-Takec, poraneshen dopisnik na vesnikot „Nova Makedonija” od Bitola. Hronicharot pochina lani, na 93-godishna vozrast, a avtorot na ovie redovi imashe mozhnost da se vidi so nego pred smrtta i da mu gi raskazhi soznanijata do koi doshol.
„Za ovaa golema ljubov doznav vo 1955 godina koga kako mlad novinar vo svojot dom me pokani bitolskiot pechatar Risto Kirijas. Negovata sopruga Irina, koja beshe bratuchetka na Eleni Karinte, mi ja raskazha za romansata. Se raboteshe za kjerka na bogatiot trgovec so jazhinja i vosok, Eftim Karinte, chija kukja beshe vo centarot na Bitola. Mladite se zblizhile preku francuskiot jazik, a Turchinot ne samo shto zboruval ubavo francuski tuku ja magjepsal so sinite ochi”, mi raskazha Takec.
Ne se znae kade tochno se sretnale
Od romansata denes nedostigaat mnogu fakti za da bide istoriski potvrdena. Edno od otvorenite prashanja e kade se sretnale Mustafa i Eleni? Dali toa bilo vo vremeto koga toj bil uchenik vo voenata gimnazija vo Bitola (1896-1899) ili koga se vratil kako generalshtaben oficer(1907-1909)?
Vo knigata „Performansite na Shirok sokak” shto Takec ja objavi pred smrtta priznava deka i toj si go postavuval toa prashanje. Zapishal „dali najnapred razmenile pogledi taa od balkonot na Karintevci, a toj od trikatnicata Uchkatli, vo koja bila smestena centralnata policiska stanica na Shirok sokak, vo koja rabotel rodnina na tatkoto na Ataturk? Ili Eleni go videla za prvpat Mustafa na paradata na kadetite?”
Ako se zemat predvid istoriskite fakti prvite simpatii megju kadetot i bitolchankata ne bilo mozhno da se rodat za vreme na paradata na Shirok sokak vo 1899 godina. Togash Eleni imala samo devet godini, ako se tochni pretpostavkite deka bila rodena 1890 godina. Mustafa pak bil 18-godishno momche.
Mustafa bil kadet, a Eleni 9-godishno devojche
Zasega nema istoriska potvrda za prikaznite koi kruzhat so godini niz Bitola. Narodot bil poln so fantazija, pa mozhebi ja izmislil sredbata na imendenot kaj Karintevci. Prikaznata veli deka vo kukjata na bogatiot trgovec Mustafa doshol so rodninata na tatko mu. Majkata na Eleni rekla „nasheto devojche kje vi pokazhi na maliot klavir klavsen shto nauchi da sviri kaj Francuzinkite (uchitelki vo Bitola)”. Taka Eleni pred Mustafa ja isvirila pesnata „Brate Zhak”.
Istoriski potvrdeni fakti se deka shkoluvanjeto vo Bitola turskiot kadet Mustafa zaminal na Voeniot koledz vo Istanbul. Duri po osum godini se vratil kako nachalnik na shtabot na Tretata armija vo Bitola.
„Spored poslednite moi istrazhuvanja sosema logichno e togash da se sluchilo seto toa. Godinite na zhiveenje na Eleni se sovpagjaat so toj period , ako bila rodena vo 1890 godina, togash romansata Ataturk-Karinte mozhela da se sluchi samo togash koga taa imala dvaesetina godini, a toj 28, pishuva Takec vo knigata.
Pobegnale, no kade?
Kako vistinski podatok za nivnata vrska mozhe da se smeta toa shto bratuchetkata Irina Kirjazi raskazhala deka Eleni pobegnala so Turchinot. Roditelite i’ padnale vo nesvest, doma bilo kako na zakop. Vednash go angazhirale grchkiot vladika vo Bitola, koj preku valijata i drugi vlijatelni Turci uspeale Eleni da ja vratat doma.
Do denes nema precizen odgovor kade izbegale. Dali vo Solun kaj majkata na Mustafa ili vo kukja vo blizina na deneshniot restoran „Lovec”? Irina Kirijas kazhala samo deka po nekoe vreme trgovecot Eftim kjerkata ja omazhil so najdobriot kalfa Todor so debel miraz od 900 napoleoni. Soprugot na Eleni i dvete deca i umrele vo Prvata svetska vojna, a taa izbegala za Lerin vo najtragichnata nokj za Bitola 17/18 avgust koga gradot bil zhestoko bombardiran.
Go nema originalot od ljubovnoto pismo
Denes nema ni podatoci za toa kade i koga bilo napishano ljubovnoto pismo od Eleni za Ataturk. Ne se znae koj go nashol i zachuval, ni kade e originalot. Vo nego pishuva „ako gi chitash ovie redovi dodeka ljubish druga zhena, iskini go pismoto i prashaj ja nea dali veruva deka nekoja si Eleni Karinte od Bitola go poarchila cel zhivot za eden chovek so kogo bila samo eden den”. Pismoto napishano na literaturen makedonski jazik e izlozheno vo Spomen-sobata na Mustafa Kemal Ataturk vo Zavod i muzej-Bitola.
Zhiveela vo Lerinsko, no nikoj ne ja pobaral
Se pretpostavuva deka zhiveela 90 godini, shto znachi pochinala okolu 1970 godina vo nekoe lerinsko selo. Ima shpekulacii deka do krajot na zhivotot primala chek od nekogo. Nejasno e zoshto pred pedesetina godini nikoj ne uspeal da ja najde i tochno da ja zapishi prikaznata. Povekjeto bitolski istorichari ne sakaat da zboruvaat na ovaa tema zashto ja smetaat za prikazna. Gragjanite, pak, velat deka i da ne postoela realno ljubovta, dobro e shto se izmislila. Smetaat deka denes taa prikazna e imidz na gradot i treba da zhivee.
(“Utrinski vesnik”)
