Nema nishto sporno da se izbrishe statusot na kulturno nasledstvo na Muzejot na VMRO i Porta Makedonija (vtoriot objekt mu beshe prikluchen na prviot za i toj da se proglasi za “kulturnoto nasledstvo”), zatoa shto vo momentot koga toj bil otvoren sè ushte go nemal karakterot na muzej, veli Donka Bardzieva – Trajkovska, pretsedatelka na Centarot za zashtita na kulturno nasledstvo, vo intervju za Radio Slobodna Evropa.
– Vo postojniot zakon za zashtita na kulturnoto nasledstvo postoi odredba za proglasuvanje na kulturno nasledstvo od vakov tip, duri za niv ne bi trebalo nitu posebna odluka da se nosi, zatoa shto stanuva zbor za muzejski kompleksi koi vrednosta ne ja dobivaat sami po sebe kako gradbi, tuku zatoa shto vo niv se naogjaat znachajni zbirki. Nie imame takvi znachajni zbirki koishto se chuvaat i vo postarite muzei, i tuka nema nishto sporno. Mnogu e sporno vo sluchajot so takanarecheniot Muzej na VMRO, zatoa shto vo momentot koga toj bil otvoren kako muzej, sè ushte go nemal karakterot na muzej, zatoa shto trebalo da ima oformena muzejska zbirka. Procesot na inventarizacija i na vrednuvanje na predmetite koishto se tamu se ushte trae, shto znachi deka za ovoj objekt, vkluchitelno i za Porta Makedonija, kojashto e proglasena za nekakov depandans na samiot muzej, nema nishto sporno nivniot status da se brishe. Megjutoa toa povtorno treba da se napravi so edna komisija koja kje treba da izvrshi revizija na odlukite, na karakterot na zbirkite, dali e zadovolena procedurata ili ne, zatoa shto toa podlezhi na zakonot na muzejska dejnost, taka shto lesno mozhe da se utvrdi statusot – veli Bardzieva -Trajkovska.
Taa dodava deka Proektot “Skopje 2014” treba da se reshi spored zakonite vo Sobranieto.
– Jas vo nekolku navrati ushte na pochetokot otkriv odredeni nebulozi vo pravna smisla na zborot vo samiot proekt “Skopje 2014”. Konstatirav i smetam deka e taka, spored zakonskite odredbi, zatoa shto najgolemiot del od izgradenite objekti i pripagjaat na kategorijata spomenici i spomen obelezhja, bi trebalo da bidat regulirani spored zakonot, kojshto e tokmu za taa namena – zakon za memorijalni spomenici i spomen obelezhja. Znachi procedurata za spravuvanje so ovoj problem, so ovoj takanarechen proekt e toj da se vrati vo Sobranie. Dali kje se formira sobraniska komisija od eksperti, dali toa kje bidat meshani komisii, megjutoa razlichni efekti od ovoj proekt mora da ja pominat sobraniskata procedura i tamu da se donese odluka shto ponatamu. Toa shto go preskokna poraneshnata vlast sega nie bi trebalo da go nadomestime, barem proceduralno, i seto toa da bide vo ramkite na zakonot – dodava Bandzieva- Trajkovska.
Za toa koi treba da bidat prioritetite na novata vlast vo delot na zashtita na kulturnoto nasledstvo, pretsedatelka na Centarot za zashtita na kulturno nasledstvo veli:
– Najnapred mora da se napravat izmeni vo zakonskata regulativa, duri se plasham deka nema da pomine samo so izmeni, tuku deka kje treba celosno nov zakon, kojshto kje vospostavi konzistenten sistem na zashtita, potoa kje ovozmozhi isto taka poefikasna institucionalna organizacija na sluzhbite za zashtita, osobeno vo delot kojshto znachi upravna postapka vo zashtitata. Ona koe vo izminatite godini go raboteshe Upravata e negativen primer kojshto definitivno treba da prekine i da se reorganizira upravata i da dobie navistina funkcii koishto se adekvatni na ovaa dejnost. Konzervatorskite centri da se opremat so kadar kojshto e profesionalen, zatoa shto ona shto mnogu ni nedostiga vo odnos na toa kakvi vrednosti poseduvame koga stanuva zbor za ona shto e biser na vizantiskata umetnost, a toa e freskozhivopisot vo nashite vizantiski crkvi, kadarot i pristapot na konzervatorite e celosno neadekvaten, a i go nemame kako broj i nemame educirani konzervatori i najgolem problem kojshto treba da go reshavame vo sledniot period e kako da se obezbedi profesionalen kadar, dali toa kje go napravime preku obuka, so angazhiranje na eksperti vo ovaa oblast od sosednite drzhavi, znachi site mozhni kapaciteti vo ovaa oblast treba da se iskoristat, za da mozheme da obezbedime, da pochneme da obuchuvame kadar za da mozhe da gi sanirame posledicite od ona shto e napraveno, zakluchuva Bardzieva-Trajkovska.
