Unificiranoto adaptiranje na izlozite na dukjanite vo charshijata e pogreshno, reche Lazar Shumanov, pretsedatelot na nevladinata organizacija „IKOMOS”, po povod Megjunarodniot den na spomenicite i lokalitetite.
– Ne mozhe sekoj dukjan da ima ist izgled. Se narushuva avtentichniot izgled na charshijata – tvrdi arhitektot Shumanov.
Toj dodava deka vremeto kje pokazhe koj bil vo pravo, dali onie koi se protiv novite izlozi ili onie koi gi renoviraat.
Na prashanjeto dali crtanjeto grafiti na Porta Makedonija mozhe da se smeta za unishtuvanje na kulturnoto nasledstvo, Shumanov veli deka toj ne e zapoznaen so sluchajot i deka dokolku navistina Portata e proglasena za istorisko nasledstvo toa e neosnovano, bidejkji taa pretstavuva nov objekt.
Proglasuvanjeto na Porta Makedonija za kulturno nasledstvo minatata godina naide na kritiki od struchnata javnost.
– Ovoj objekt, kako i najgolemiot del gradbi od „Skopje 2014″ ne poseduva nikakva vrednost za da bide proglasen za kulturno nasledstvo. Vo sluchajot e napravena zloupotreba na chlen od Zakonot za zashtita na kulturno nasledstvo vo koj stoi deka ex lege se proglasuvaat za kulturno nasledstvo i zgradite vo koi se chuvaat vredni zbirki. Taka, na predlog na konzervatorskiot centar Skopje kako kulturno nasledstvo se proglaseni Muzej na Makedonija, starata zgrada na Arhivot na RM (sega novata barokna), zgradata na noviot Arheoloshki muzej, Spomen kukjata na majka Tereza, Muzejot na VMRO i porta „Makedonija”, koja zamislete bila sostaven del na ovoj „muzej”, koj i samiot e sporen zatoa shto vo nego ima povekje vosochni figuri otkolku originali! Ovaa porta nema nikakva vrednost tuku e samo svedoshtvo na koruptivnite aktivnosti na „mafiokratijata” – veli profesorkata Donka Bardzieva.
Reagirashe i akterkata Sanja Arsovska spored koja drzhavata licemerno se grizhi za novoizgradenite spomenici bez nikakva vrednost, dodeka vistinskoto nacionalno nasledstvo vekje so godini se raspagja i nikoj ne prezema nishto za negova zashtita.
Arhitektot Shumanov smeta deka istoriskite spomenici ne treba da se zakluchat i da prestanat da se koristat, no sepak treba da se vnimava vo nivnata prenamena. Taka na primer, vo 2001 godina imalo mozhnost Chifte-amam da bide renoviran i povtorno pushten vo upotreba kako amam, bidejkji se ushte sodrzhel nekoi od osnovnite negovi elementi, megjutoa se odluchilo toj da bide pretvoren vo umetnichka galerija.
