Makedonskata policija na granicata so Grcija soopshti deka dnevno otkriva od 100 do 150 falsifikuvani grchki potvrdi shto gi dobivaat begalcite kako dokaz deka se registrirani vo zemjata i deka mozhe da prodolzhat na nova etapa od patot kon zapadna Evropa.
Spored informaciite od makedonskoto MVR, dosega nemale sluchaj so falsifikuvan pasosh. Za potvrdite se smeta deka se podostapni i poevtini i se pravat od strana na grchki shverceri.
– Policajcite lesno gi otkrivaat falsifikuvanite potvrdi i po pechatite i po kvalitetot na hartijata. Begalcite shto kje bidat fateni so vakvi potvrdi vednash se vrakjaat nazad vo Grcija, bidejkji ovie potvrdi se oficijalen dokument za vlez vo zemjite na EU – velat vo MVR.
Vakvi potvrdi obichno imaat begalci shto ne se od Sirija, Avganistan ili od Irak i koi, spored dogovorot so zemjite od EU, ne treba se propushtaat ponatamu.
Pasoshite za EU dvojno poskapi od balkanskite
Iako nema podatoci za koristenje falsifikuvani pasoshi, ne znachi deka gi nema. Avganistanskiot begalec Nasim koj uspea da stigne vo Shvajcarija, veli deka dodeka na krajot na letoto lani chekale vo Turcija da fatat brod za Grcija, mozhele slobodno da dojdat do pasoshi od evropskite zemji.
– Togash pasoshite bea od pet do deset iljadi dolari, zavisno za koja zemja barate. Onie shto imaa pari lesno mozhea da narachaat pasoshi – veli Nasim.
Pasoshi se kupuvale i vo Atina, na ploshtadot „Viktorija” koj beshe sobiren centar za begalcite i toa po malku poniska cena otkolku vo Turcija.
No, spored informaciite od pred nekolku dena, cenata na falsifikuvanite pasoshi se zgolemila. Policijata vo Istanbul pred izvesno vreme privela dvajca Sirijci za koi se tvrdi deka falsifikuvale pasoshi, dozvoli za prestoj, lichni karti, vizi i avionski bileti. Privedenite Sirijci navodno, za 7.000 dolari falsifikuvale pasoshi od site balkanski zemji, a dvojno povekje, za 15.000 dolari pasoshi za zemjite od EU i za SAD.
Od druga strana, spored pretstavnici na EU, zemjite na Unijata se preplaveni so falsifikuvani pasoshi. Trgovijata so lazhni i ukradeni pasoshi izleze od kontrola, pa SAD pobarale od pet zemji-chlenki na EU da prezemat merki ili kje go zagubat bezvizniot rezhim. Navodno brojot na falsifikuvani i ukradeni pasoshi vo EU za pet godini dvojno se zgolemil. Iako glavniot problem so falsifikuvani i ukradeni pasoshi e registriran vo Grcija i vo Italija, pretstavnici na EU go posochuvaat primerot so Shvedska, kade shto na primer od chetiri do shest pati godishno mozhete da go zagubite pasoshot i da dobiete chetiri do shest novi pasoshi. Spored nego, vo Shvedska vekje se izdadeni najmalku 20 iljadi duplikati.
(“Dnevnik”)
ZA EDEN MESEC 53,434 MIGRANTI POMINALE NIZ MAKEDONIJA
Vo januari godinava niz Makedonija pominale 53,434 migranti. Megju niv, najbrojni se drzhavjanite na Avganistan (351), potoa na Sirija (297) i na Irak (283).
Od pochetokot na godinava dosega podneseni se shest baranja za priznavanje na pravo na azil.
Gevgeliskite sela se polni so migranti
Selata Bogorodica (koe se naogja vo blizina na granichniot premin), kako i Moin (na patot shto vodi kon ski-centarot Kozhuv), neposredno do granicata so Grcija denovive vrijat od begalci. Toa se najchesto migranti od Iran, Pakistan i Maroko koishto ne gi ispolnuvaat uslovite za vlez vo Makedonija poradi toa shto od EU se proglaseni za ekonomski migranti.
Tie doagjaat nokje preku ilegalni premini i ne se zadrzhuvaat dolgo vo selata, tuku naogjaat nachin shto poskoro da go prodolzhat patuvanjeto do granicata so Srbija, kade shto gi cheka istata maka. Na drugi mesta na granichnata linija rechisi e nevozmozhno da se pomine poradi teshko pristapniot teren, no i poradi ogradata shto e postavena.
Koga kje dojdat v selo, prvo vleguvaat vo lokalnata prodavnica i gi kupuvaat najosnovnite raboti, najchesto leb, voda, pashteta, kroasani i mleko, osobeno dokolku vo grupata ima i deca.
Nekoi od selanite koi podobro zboruvaat angliski jazik im izleguvaat vo presret i im kazhuvaat kako najbrzo i bez da bidat otkrieni od policijata mozhat da stignat do severnata granica kaj Tabanovce.
Onie shto mozhat da si dozvolat patuvaat so vozila, no i tuka postoi rizik kako za onie shto gi prevezuvaat, taka i za migrantite. Dokolku bidat otkrieni, vozachot mozhe da zaraboti zatvorska kazna, a migrantite da bidat smesteni vo azilantskiot centar vo Vizbegovo.
Drugiot nachin, koj e mnogu ponaporen i na koj malkumina se odluchuvaat, e odenjeto pesh po dolzhina na techenieto na rekata Vardar na stariot pat kaj Demir Kapija, no i po zheleznichkata pruga kaj Veles. Na ovaa „avantura” obichno se reshavaat samo mazhi i za da stignat do celta im treba i po nekolku dena.
