Nekolku evropski zemji vekje ispratija svoi policajci vo Makedonija da im pomagaat na makedonskite policajci i vojnici pri kontrolata na granicata od begalcite. ARM dobi i oprema za nabljuduvanje na granicata za sprechuvanje na ilegalnite vlezovi na sè pogolemiot broj migranti od Grcija, preku Makedonija, na patot kon EU.
Istovremeno silite na Fronteks vo Grcija pravat procena za toa shto sè kje ѝ bide potrebno na Grcija za sproveduvanjeto na baranata kategorizacija, filtriranje na migrantite vo dve grupi – politichki i ekonomski. Planot e tuka, kaj Sehovo (Idomeni), na samo dva kilometri od granicata so Makedonija, da se izgradi megakamp, celosno opremen centar za distribucija na begalcite kon EU i deportacija na migrantite vo zemjite od kade shto doshle. Za toa EU e podgotvena da izdvoi milijardi evra.
Na EU i treba stabilna makedonska Vlada
Za da mozhe ovaa merka da se realizira potrebna e zajaknata kontrola na nadvoreshnite granici na EU, a toa znachi i kontrola na makedonskata granica so Grcija. A toa pak znachi deka na EU vo momentov ѝ e potrebna politichki stabilna Makedonija so stabilni drzhavni institucii.
Ne sluchajno evrokomesarot Johanes Han pri negovata posledna poseta na Makedonija pobara stabilnost za da mozhe zemjata da im odgovori na predizvicite koi stojat pred Makedonija i pred EU so begalskata kriza. Odnosno, ona shto vo ovoj period ne uspea da go napravi EU so begalcite, sega so zatvoranjeto na evropskite granici, kje treba da go pravi Turcija, Grcija i Makedonija.
Pred nekolku dena i pretsedatelot na Evropskiot sovet, Donald Tusk, predupredi deka na EU ѝ ostanuvaat samo ushte dva meseci da ja reshi begalskata kriza. Vo sprotivno, Shengen-zonata kje ischezne, soglasni se site evropski eksperti.
I poslednite statistiki za brojot na begalci koi vleguvaat vo EU ne se ohrabruvachki – 2,000 dnevno. Tusk gi povikaa zemjite chlenki na EU da gi ostvaruvaat dogovorite vo celost.
Prvi mart se postavuva kako denot koga treba sè da se reshi. Evropskiot sovet kje zasedava na 18 i 19 fevruari. Do togash kje se pravi procenata za pridobivkite od zasilenite granichni kontroli i proverka na planiranite scenarija za zatvoranje na granicite. Tuka najnapredni se Avstrija i Slovenija koi gi krenaa kriteriumite za filtriranje na begalcite i migrantite (proverka na jazik, proverka na falsifikuvani dokumenti niz tranzitnite drzhavi, baranje za vnesuvanje na novi podatoci vo dokumentite ushte vo Grcija…).
Selekcija – semejstva mozhe, zheni i deca mozhe, ama sami mazhi ne mozhe
Vo Evropskata Unija se razgleduva i predlogot pri selektiranjeto na begalcite prednost da imaat semejstvata, zheni i deca i deca bez roditeli, a mazhite od Sirija, Irak i Avganistan koi ne patuvaat so svoite semejstva da se vrakjaat nazad. Se predlaga voveduvanje na izvesna kategorizacija na migrantite.
Planot predviduva postavuvanje na edinstven kontrolen granichen punkt za registracija i proverka na migrantite vdolzh Balkanskiot koridor, vo Spielfild (Avstrija, na granicata so Shentilj, Slovenija).
Dosegashnite merki na Avstrija, Slovenija i Hrvatska se vo nasoka na realiziranje na toj plan i vospostavuvanje na edinstven premin za migrantite na granicata so Slovenija i prekin na site drugi ruti shto minuvaat niz Avstrija. Za taa cel se ograduva granicata so Slovenija, se namaluva vlezot na migrantite od Slovenija vo Avstrija od 11,000 na 3,500 migranti dnevno. Po baranje na Avstrija, Slovenija i Hrvatska se ogranichuva prenesuvanjeto na begalcite na 4 vozovi so po 940 migranti, migrantski patnichki registracioni listi, izjava za krajna destinacija, proverka na jazikot i zajaknuvanje na zashtitata na granicite so rasporeduvanje na armiski edinici. Avstrija tuka, na Spielfild vekje isprati 500 vojnici shto kje sproveduvaat postroga proverka na dokumentite i bagazhot na begalcite i migrantite.
Kako rezultat na ova, i Srbija i Makedonija kje treba da vovedat novi proceduri za begalcite na balkanskata marshruta.
Vekje sega sekoj begalec vo Gevgelija treba da ja navede drzhavata vo koja toj saka da pobara azil. Ako kazhe deka krajna drzhava e Avstrija ili Germanija, patuvanjeto kje mu bide dozvoleno. Ako begalcite napishat deka sakaat vo nekoja druga drzhava, tie kje bidat vrateni vo Grcija.
Kako kje reagira Makedonija?
Ova znachi deka Makedonija stanuva prva odbranbena linija za begalcite. Oficijalniot stav na Makedonija ostanuva deka e tranzitna zemja, deka tuka mozhe da ima samo prifatni kampovi vo koi begalcite kje se podgotvat za tranzit. Makedonija i natamu gi odbiva site ponudi od Brisel za izgradba na kamp za begalci ili pak duri i niven prestoj po hotelite niz zemjata, za shto Evropa bi bila podgotvena da plati od 25 do 100 evra po begalec.
Procenata na Makedonija e deka godinava kje mora da se ogranichi protekot na begalci po 1,000 dnevno, kolku shto e „propusnata mokj” na granichnite premini od Tabanovce, pa sè do Avstrija.
(spored portalot MKD.mk)
