Arheoloshkiot lokalitet Bilazora, koj se naogja kaj selo Knezhje (Svetinikolsko) go poseti ministerkata za kultura, Elizabeta Kancheska-Milevska na koja i bea prezentirani rezultatite od godineshnite istrazhuvanja.
Rakovoditelot na istrazhuvanjata, prof. d-r Dragi Mitrevski od Filozofskiot fakultet, ja zapoznal ministerkata deka godinava arheolozite ja doistrazhile vladetelskata palata od 4 vek pr.n.e. koja se naogja na najvisokiot del od naselbata. Spored prof. Mitrevski, istrazheni se 70 procenti od celata palata, a ostatokot kje se iskopuva vo naredniot period.
– Ovaa palata e mnogu slichna na onie vo Ajga, Vergina, vo starata prestolnina na antichka Makedonija. Vo tekot na dosegashnite istrazhuvanja, pronajdeni se i objekti za javna upotreba, trpezarija, vlezna dvorana, kulten prostor, a na preostanatiot neistrazhen del se ochekuva da se otkrijat stanbeni prostorii. Ona shto e osobeno znachajno e toa shto dzidovite na vladetelskata palata se ukraseni so fresko-dekoracija, a od dvizhnite naodi dosega se pronajdeni nad 1,000 artefakti – luksuzni keramichki sadovi i nakit, parchinja od alat, streli i moneti, reche megju drugoto prof. Mitrevski.
Na lokalitetot Bilazora se raboti povekje od trieset godini, no seopfatni sistematski istrazhuvanja se pravat izminative godini i tie se koncentrirani na otkrivanje na prostorot na akropolata na lokalitetot.
Vo izminatiot period delot koj se istrazhuva na Bilazora e kompletno zagraden so zashtitna mrezha, postavena e vlezna porta za da se sprechi vleguvanje na vozila, a se postaveni i info-tabli za posetitelite. Na del od vladetelskata palata e postavena pokrivna konstrukcija od vremen karakter za da se sprechi oshtetuvanjeto na lokalitetot od atmosferski vlijanija.
Stranski studenti kje plakjaat za da uchestvuvaat vo istrazhuvanjata na Bilazora
V godina kje se intenziviraat arheoloshkite istrazhuvanja na lokalitetot Bilazora, koj e edinstven od vakov vid vo sredna Evropa, i celosno kje bide istrazhena vladetelskata palata, na koja arheolozite godinava intenzivno rabotea. Od slednata godina na lokalitetot kje rabotat i stranski studenti po arheologija.
Arheoloshkiot lokalitet Bilazora e eden od najznachajnite ranoantichki lokaliteti vo Makedonija i edinstven od vakov vid vo sredna Evropa. Bilazora bila naselena od 7 do 2 vek pred nashata era, shto znachi deka okolu 500 godini bila centar na civilizacijata na Pajoncite.
Vo sorabotka so Katedrata za arheologija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje, vekje dve godini se sproveduva i praktichna nastava za studenti-arheolozi na skopskiot univerzitet. Od v godina ovaa aktivnost treba da se razvie i internacionalno, so shto mladite arheolozi od stranstvo kje uchestvuvaat vo istrazhuvanjata, odblisku kje se zapoznaat so makedonskata istorija i kultura, a za toa kje plakjaat odredena suma pari, koi podocna kje bidat iskoristeni za ponatamoshno istrazhuvanje i unapreduvanje na lokalitetot.
