Godinava ushte 104 objekti vo Starata bitolska charshija kje dobijat lichna karta. Dosie od istorisko-urban i arhitektonski aspekt za niv kje bide izraboteno vo ramki na proektot za inventarizacija na charshijata.
Preku dosieto kje se soberat neophodnite podatoci za starite gradbi i dukjani od koi del datiraat duri i od 17 vek. Vakvite podatoci se neophodni za da se izvrshi kategorizacija na objektite, odnosno da se utvrdi nivniot rezhim na zashtita, a kje posluzhat i za idna restavracija.
„Kje se izraboti dosie, ili lichna karta za sekoj objekt oddelno. Vo niv kje ima datacija na objektot, utvrduvanje na sopstvenosta, katnosta, eventualni konstruktivni promeni, tipovi na gradba, stepen na sochuvanost. Nekoi od dukjanite se stari povekje od 150 godini, a nekoi datiraat od 16 i 17 vek. Objektite stari po chetiri veka se poretki, no gi ima nekolku. Preovladuvaat objektite od krajot na 19 i pochetokot na 20 vek, zashto Bitola bila razorena so vojnite, a imavme i prethodno tri golemi pozhari vo 19 vek”, veli Zoran Altiparmakovski, direktor na bitolskiot Zavod i muzej.
Dobar del od starite objekti se nadgraduvani, odnosno vo sebe sodrzhat ostatoci od gradbi od pred nekolku veka. Dosega nikogash staroto charshisko jadro ne bilo restavrirano, osven oddelni objekti. Niz godinite del od starite gradbi go izmenija i nivniot lik, preku nadgradbi, dogradbi, promena na fasadata, a pred se na kepencite so moderni zashtitni vrati i reshetkasti ogradi.
„So proektot kje gi dobieme potrebnite znaenja ne samo za kvalitetot na gradbite, tuku i za aktuelnata sostojba vo koja se naogjaat. Vo inventarizacijata treba da se dobijat podatoci od koga datira gradbata i kako kje se integrira vo postojnite urbanistichki dokumenti. So ova, tochno kje ja detektirame sostojbata dali vo idnina se potrebni eventualni gradezhni potfati i do koja mera, so cel da se zachuva avtentichniot izgled na objektot”, veli Marilis Ortis, direktorka na Francuskata asocijacija na gradovi so kulturno nasledstvo so sedishte vo Bordo.
Proektot za inventarizacija se sproveduva vo sorabotka na ministerstvata za kultura na Makedonija i Francija. Kje se izveduva vo tri fazi.
„Vo prvata faza bea 101 objekt vo charshijata i za niv se napravi kompletna inventarizacija, a ovaa godina nie odbravme ushte 104 objekti. Vo tretata faza kje sleduva inventarizacija na ushte stotina, ili vkupno okolu 300 objekti. Kje se dvizhime blok po blok. Nasha intencija e sorabotkata da trae shest godini i da se zaokruzhi celata charshija”, veli Altiparmakovski.
Inaku, bitolskata charshija pred povekje od eden vek broela nad 900 dukjani i 30-ina pazari. Toa bile: Zhitni pazar, Pekmez pazar, Ovchi pazar, Mast pazar i drugi, a od zanaetite imalo dzvonchari, shapkari, lokumdzii, sarafi, papudzii, jorgandzii, kovachi i drugo. Denes zanaetite zamrea, neodamna charshijata ja napushti i posledniot dzvonchar. Bitolchani velat deka shtom izumrea starite zanaeti, da se prezemat merki da ne se zbrishat charshiskite dukjanchinja od liceto na gradot, barem kako dekor koj kje potsetuva na zhivotot na starata gradska Bitola.
(“Utrinski vesnik”)
