Kristijan Jovanovski e Avstraliec od makedonsko poteklo. Toj e eden od devette stipendisti na Avstralija na postdiplomski studii na Univerzitetot vo Oksford.
Jovanovski e osnovach na Zdravstvenata inicijativa na Univerzitetot vo Melburn, vodi dobrotvorna organizacija vo kampanja za preventivna medicina vo Kenija, uchesnik e vo programi za barateli na azil i obespraveni srednoshkolci i snabduvanje bolnici vo zemjite vo razvoj so medicinski materijali. Ima samo 23 godini. Zboruva makedonski, angliski, klasichen latinski, antichki grchki i francuski jazik. Otsekogash bil fasciniran so biologija i slozhenosta na chovechkoto telo. Se’ pochnalo koga bil dete. So svoite roditeli bil vo poseta na Makedonija na baba si koja imala demencija. Tokmu toa ja razgorelo negovata strast za istrazhuvanje na umot. Se nadeva deka na „Oksford” kje stane doktor po nevrologija.
Diplomira na Univerzitetot vo Melburn, a studite vo tekot na izminatite nekolku godini se dvizhele od nevronski mrezhi, biohemija do kvantna fizika. Lani mu beshe dodelena stipendijata „Viktorija Rouds” za studiranje na Univerzitetot vo Oksford. Negovite roditeli bile fabrichki rabotnici vo Makedonija, a toj ne zboruval do rechisi chetirigodishna vozrast. Nauchil angliski jazik od svoite souchenici vo osnovnoto uchilishte.
Denes negovata majka Vase Jovanoska se gordee na negovite uspesi. Taa se sekjava deka se pretplatila na serija nauchni knigi za deca za da ne go razochara sinot.
– Se chini deka znaeme mnogu povekje za dalechnite dzvezdi od ona shto lezhi vo nashite glavi. Mozokot sluzhi samo kako izvor na svest i identitet dodeka sme zhivi, pa iskluchitelno e teshko da se odvrzat negovite tajni – veli toj.
Kje se fokusira na genetikata vo chija osnova se spomenite i motivacijata.
– Grupata so koja kje rabotam otkri deka ovie dvizhechki genetski elementi vo mozochnite kletki mozhe da se odgovorni za nevrogenerativnite bolesti. Neverojatno e kolku neshto malo, kako genot, mozhe da vlijae vrz odnesuvanjeto i mozhe da rezultira so bolest shto go paralizira chovekot – dodava mladiot nauchnik.
Kristijan brzo diplomira biomedicina vo nevronauka na Univerzitetot vo Melburn za dve godini namesto vo standardnite tri, po shto magistrira biohemija i kvantna fizika. Toj e osnovach i pretsedatel na Zdravstvenata inicijativa na ovoj univerzitet. Volontiral vo Kralskata bolnica vo Melburn i vo Muzejot na Melburn, uchestvuval vo zdravstven proekt vo ruralna Indija i bil del od timot shto osvoil nagrada za zdravstven sluchaj na Univerzitetot vo Melburn. Toj e i sportski aktiven.
Kristijan veli deka sportot mu e za relaksiranje. Saka da chita klasichna literatura, a sviri i na pijano.
Prestizhnata stipendija koja ja dobi Makedonecot Kristijan Jovanovski dosega ja dobile iskluchitelno vidni lichnosti. Od Avstralija ja dobil premierot na Avstralija Toni Abot, poraneshniot premier Bob Houk i dobitnikot na Nobelovata nagrada, Dzon Ekls.
