Da rezimirame. Makedonija go izgubi svoeto teshko izboreno mesto vo procesot na evrointegraciite. Svetskiot kapital ne dojde, nitu pomisluval da dojde. Pasko Kuzman ne go otkopa grobot na Aleksandar i nesrekjno si ja zavrshi karierata. Iseluvanjeto prodolzhi so zagrizhuvachki intenzitet
Pishuva:
Bozhin Pavlovski
VMRO DPMNE e golema partija, vrsnik na makedonskoto osamostojuvanje. Nie od dijasporata silno ja poddrzhuvavme vo site nejzini teshki vreminja. Mene tokmu zaradi toa sedum godini po red mi pristignuvashe zakanuvachko pismo deka kje bidam uapsen ako si dojdam vo Makedonija. Sakam da kazham deka vlasta najchesto e rasipana i losha, bez razlika koj ja praktikuva. Vo konkretniov sluchaj nashiroko e afirmirano mislenjeto deka aktuelnite vlastodrshci se mnogu seriozno osomnicheni za tezhok politichki i finansiski kriminal.
Pristigna Majk Zafirovski
Da se potsetime na udarnite vesti vo ne tolku dalechnite 2006 i 2007 godina, koga Nikola Gruevski sedna vo premierskata fotelja. Na 5 septemvri 2006 pristigna Majk Zafirovski, a noviot premier likuvashe so izjavata: Uspeshni menadzeri od Makedonija kje pravat vistinsko ekonomsko chudo. Na site dzvona se dzvoneshe deka prerodbata otpochnuva so najniski danoci vo Evropa.
Na pochetokot od oktomvri Gruevski odi vo Germanija i bara Makedonija da se odvoi od regionot i da bide vrednuvana kako najnapredna so reformite. Taa e daleku pred Hrvatska vo procesite za evropska integracija i pred site od zapadniot Balkan podgotvena za vlez vo NATO. I nejzinata finansiska zadolzhenost e niska, taka shto bi mozhela da privleche mnogu poevtini krediti. So podobri uslovi, poniski kamati. I da naglasime: prethodnicite na Gruevski bile zasluzhni za toj napredok shto go nagradila Evropa. Makedonija celi 60 godini pred Gruevski osvojuvashe simpatii vo demokratskiot svet.
Noemvriska izjava na Gruevski: ramniot danok kje oslobodi mnogu pari vo stopanstvoto. Za shest godini stanuvame chlenka na EU, toa e fakt, gordo potencira toj. Ovde kje pristigne svetskiot kapital, kje go reshime problemot so nevrabotenosta, kje go prekineme iseluvanjeto, kje ja eliminirame i korupcijata.
Skapo inaetenje so Karamanlis
Vekje na 9 januari 2007 Nikola Gruevski go pokazhuva svoeto novo lice pred ochite na javnosta: voveduva zajaknati bezbednosni merki okolu zgradata vo koja zhivee, pochnuva masovno sebereklamiranje vo domashnite i svetskite mediumi. Ostvaruva kratka arogantna sredba so togashniot grchki premier Karamanlis vo Strazbur.
A Karamanlis, verojatno ocenuva deka pred sebe ima tvrd i popularen nacionalist shto kje mora da go odobrovoli, ja pravi sushtinskata otstapka i za prvpat izjavuva deka Grcija se soglasuva vo imeto na severniot sosed da figurira imeto Makedonija. A vo ramkite na grandiozniot investiciski potfat za izgradba na avtopatot Solun – Aleksandropulos do turskata granica, vreden povekje od 6,5 milijardi evra, obezbeduva 82 milioni evra za sovladuvanje na klisurata Demir Kapija i doizgradba na makedonskiot del od avtopatot. Vo Solun toj pojasnuva deka rabotata kje se zavrshi mnogu brzo, dodeka mehanizacijata e vo neposredna blizina. I za nekolku godini potoa Evropa kje go dobie najmoderniot avtopat do Turcija, veli toj.
Megjutoa, kako reagira Gruevski? Na 20 fevruari taa 2007 godina vo Rotari klubot izjavuva: Zakanite na Grcija mozhe samo da me nalutat. Ekspresno avtopatot Skopje – Gevgelija go prekrstuva so novo ime: Aleksandar Makedonski. Preku nokj se redat krajpatni tabli po celata negova dolzhina. Se preimenuva i skopskiot aerodrom. Karamanlis mu isprakja pismo na Gruevski shto go objavuvaat samo grchkite mediumi. Vo nego toj mu porachuva: ako rabotish taka nedobrososedski, ne samo shto nema vlez vo EU i NATO, tuku i nema pari za dovrshuvanje na vashiot del od avtopatot. I nie ottogash go mrazime Karamanlis, go mrazime, no go sakame Gruevski, go bogotvorime zaradi krajpatnite tabli, sega vekje ispokrsheni, ispolneti so najgrdi grafiti…Grujo im pokazha na Grcite kako se saka tatkovinata, velea negovite apologeti.
Mitot za grobot na Aleksandar
Dodeka se gradi i zavrshuva chudesniot avtopat od Solun nakaj Turcija, makedonskiot premier e opsednat so arheoloshki iskopuvanja. Pasko Kuzman vehementno izjavuva deka e na chekor od grobot na Aleksandar Makedonski. Se razbira, na Grcite im prechi arheoloshkata mobilizacija na makedonskata vlada. Nivniot cenet gostin, pomoshnikot drzhaven sekretar na SAD, Metju Brajza, vednash im dava satisfakcija so izjavata: Grcija ima pravo da ja blokira FIROM na samitot vo Bukuresht. Toa e prvoto seriozno predupreduvanje do Gruevski. No, Miloshoski na site dzvona oglasuva: ja dobivame bitkata za imeto protiv Grcija. Slavje na visoka noga, zatoa shto i Gruevski se zheni po vtorpat. Kutrite makedonski gragjani mu podlegnuvaat na toa lazhno pobednichko raspolozhenie. Otporot se sovladuva so korupcija, zaplashuvanja, etiketiranja. Glasot na inteligencijata poleka ischeznuva, vo isto vreme se frlaat golemi pari za kompromitiranje na opozicijata. A penzionerite stanuvaat reshavachki faktor na site redovni i vonredni izbori.
Tuka kje ja zavrshime ekspozicijata na ovaa prikazna, za da rezimirame. Makedonija go izgubi svoeto teshko izboreno mesto vo procesot na evrointegraciite. Svetskiot kapital ne dojde, nitu pomisluval da dojde. Pasko Kuzman ne go otkopa grobot na Aleksandar i nesrekjno si ja zavrshi karierata. Iseluvanjeto prodolzhi so zagrizhuvachki intenzitet.
Zemja na depresijata
I vekje so godini samo loshi raboti se pishuvaat za Makedonija vo svetskiot pechat, kade shto Gruevski potroshi edno azno za sebereklamiranje. Se pretvorivme vo zemja so depresivna zhiveachka, premnogu ubistva i samoubistva. I stotici nevini lugje legnaa po zatvorite. Avanturizmot ja dovede malata drzhava vo kjorsokak.
Zoshto premierot ja prezadolzhi Makedonija? Za izgradba na administrativni zgradi shto kje zjaat prazni? Za podiganje na spomenici koi nema da gi prifati nacionalnata estetika i etika? Kade se chulo i videlo industrisko proizvodstvo na spomenici? I vredeshe li da se prezadolzhi ovoj narod za lazhni ekstravagancii? Lazhnata istorija nema da bide verifikuvana vo nitu edna svetska enciklopedija. Ne znaeshe li Gruevski deka makedonskiot vrhovizam se izednachuva so avanturizam? Kako mozhe eden mlad chovek kako nego da se odushevuva i da gi praktikuva metodite na Vancho Mihajlov i Todor Aleksandrov? Pa ovie nashi ubijci nemaat nishto zaednichko so modernata makedonska drzhava. Nivnite dela ili zlodela treba da zhiveat samo vo mitologiite, nema zoshto da im se pokazhuvaat na generaciite po ulicite, na ploshtadite. Naukata kje se zanimava so niv.
Mala digresija
Kje napravam mala digresija, kolku za idiotite vo nashite redovi: vo 1967 godina otidovme na saemot na knigata vo Bolonja, Italija, so triesetina makedonski knigi. Koga na federativniot shtand minuvashe suviot Vancho Mihajlov so kapa vo racete, eden Hrvat mu podvikna: “Ivane, stani malo, ovo su tvoji Makedonci”. Sum dozhiveal gestovi na prezir od sekakvi lugje, no prezirot od ochite na Vancho Mahajlov ne go zaboriviv nikogash, iako ottogash pominaa 48 godini. Chovekot pobegna od makedonskite knigi kako od chuma. Kako e mozhno da mu se voodushevuvash na nekoj shto dve godini pred smrtta te narekol govedo? Ili na Todor Aleksandrov? Nekolku pati ja posetuvav negovata kjerka Marija Koeva Aleksandrova, koja zhiveeshe do 1994 godina, samo da go raschistam prashanjeto za shto se borel tatko i. Sekogash reshitelno odgovarashe: Za da gi vidi site Bugari vo edna drzhava. Taa ne postapi kako potomcite na Goce Delchev.
No, da se vratime nazad vo suroviot zhivot. Denes, koga doneodamna semozhniot Gruevski e soochen so posledicite od negoviot avanturizam, pa gragjanite ne mozhat da se soglasat po prashanjeto dali toj naplatil provizija od site pogolemi drzhavni zdelki ili samo od Kinezite, koga ljubovta za nego prerasnuva vo gnev, koga vo eterot lebdi i prashanjeto dali toj gi prislushuval gragjanite za da im gi odzema materijalnite dobra na site nachini, vkluchuvajkji ja berzata, ili samo da gi drzhi pokorni, koga budenjeto na svesta avtomatski znachi otpor – toj i natamu bi sakal da vladee. Kako nekoj direktor na kompanija vo stechaj, dodeka ne ja potroshi, ne saka da ja ostavi. Greota za penzionerite od koi kje bara sami da si kopaat grobovi, dokolku Makedonija ja napushtat mladite pokolenija.
Rezime
Pri krajot na ovaa bolna prikazna da rezimirame: Gruevski znae deka avtopatot Solun – Turcija od celi 280 kilometri e odamna zavrshen so najvisoki standardi i deka Grcija plati samo 12 procenti od troshocite? Nashive 26 kilometri se gradat, se gradat, se gradat. Ne treba da pogoduvate koj e toj shto gi gradi. Istata kompanija shto mu ja nudeshe Karamanlis, no sega tripati poskapo. Koj li te sovetuvashe, crni Grujo, da rabotish protiv interesite na svojot narod? Kolku ubava kariera ti predvide Gospod, zoshto si ja urnisa vo sorabotka so Gjavolot? Neli barash premnogu koga insistirash da vladeesh so ministri i sorabotnici koi javno priznaa deka rabotele kriminalno, gi zloupotrebile instituciite, zakonite, Ustavot? Dodeka site chesni gragjani ochekuvaat da postapish drzhavnichki, kako sekoj politichar so moral i etika, tebe pomila ti e foteljata od idninata na drzhavata. Stavi se vo uloga na ramnopraven gragjanin, dobrovolno odnesi go svojot pasosh kaj pasoshot na Zoran Zaev, bori se za svojata chest. Vo demokratiite i liderot na vlasta i liderot na opozicijata se tretiraat kako visoki drzhavni rakovoditeli ramnopravni pred zakonite. Zatoa, vovedi legalna praktika bez pritvori, nema kade da begash ni ti, i ti si drenka od nashiot dol. Veruvaj, taka postapuvaat vo site demokratski zemji. Ako si vistinski lider ne ti dolikuva da te branat plateni kuchinja.
Ne postoi ni teoriska mozhnost tie da se branat kako vo sluchajot na „Makedonska banka” zatoa shto e izgubena doverbata vo sudovite i vo drugite institucii. Edna golema partija kako VMRO-DPMNE ne bi trebalo da ja zakochuva demokratizacijata i da go doveduva vo rizik opstanokot na drzhavata.
(Facebook status
na avtorot)
