Idninata na Zapaden Balkan e vo evropskoto semejstvo, no rabota se ushte ima, a bilateralnite prashanja mora da se reshavaat pred vlezot vo Unijata – toa se del od zakluchocite po sostanokot na shefovite na drzhavi i vladi od procesot Brdo-Brioni.
Glavnata cel na procesot “Brdo-Brioni” e evropska integracija na zemjite od regionot i stabiliziranje na sostojbite vo Zapaden Balkan preku jaknenje na regionalnata sorabotka i reshavanje na otvorenite prashanja.
Domakjinot na sostanokot, makedonskiot pretsedatel Gjorge Ivanov pobara da otpochnat pregovorite za chlenstvo vo Evropskata unija paralelno so onie shto se odvivaat so Grcija za imeto. Vo negovata poraka toj reche:
„Ako ne ni dadete evropska idnina, kje se zanimavame so minatoto. Se zanimavame so problemi od 17-ot vek, a ne razmisluvame deka decata kje ni se rodat vo 22-ot. Konechniot zbor go ima Evropskiot sovet, a ne Evropskata komisija. Povikuvam Unijata da ovozmozhi paralelno dvizhenje na pregovorite za chlenstvo i nadminuvanje na bilateralnata razlika megju Makedonija i Grcija. Po samata svoja priroda proshiruvanjeto e politichko, a ne samo tehnichko prashanje. A politichkoto prashanje ne mozhe da se reshi samo so tehnichki pristap i bara hrabrost, odluchnost i kreativnost od Unijata. Nema podobar primer za toa od Slovenija i Hrvatska, koi so pomosh na Evropskata Unija uspeaja da najdat nachin za paralelni pregovori. Blagodarenie na takviot evropski pristap, denes Slovenija i Hrvatska se lideri na Procesot Brdo-Brioni”, reche makedonskiot pretsedatel.
Ivanov poracha deka najvazhnoto shto gi povrzuva zemjite od regionot e zhelbata za chlenstvo vo Unijata, pa poracha EU da ne ni dava prazni vetuvanja bidejkji, kako shto reche, chlenstvoto za nas ne e prazen ideal.
Pretsedatelot na Evropskiot sovet Donald Tusk pak poracha deka e dojden so silna poraka i cvrsta zalozhba za evropskata idnina na zemjite od regionot. Makedonija, spored nego, pokazhala deka za edna godina uspeala nevozmozhnoto da go napravi vozmozhno vo procesot na pregovorite so imeto. Pretsedatelot na ES na kraj kazha optimistichka poraka deka spored nego horor filmot na Balkanot, mozhno e konechno da ima svoj srekjen kraj.
„Kje go povtoram toa shto go kazhav za Koreja – nevozmozhnoto stanuva vozmozhno. Minatata godina slushnav deka e nevozmozhno da se reshi ova prashanje, megjutoa blisku ste do uspeh. Mozhno e istorijata na Balkanot, koja shto lichi na horor film koj nikogash ne zavrshuva, sepak da ima srekjen kraj”, reche Tusk.
Toj naglasi deka na regionot mu se potrebni povekje pozitivni primeri, kako Dogovorot za dobrososedstvo megju Makedonija i Bugarija, Spogodbata za utvrduvanje na granicata megju Prishtina i Crna Gora.
So poraka za evropskata idnina na Makedonija i reshavanjeto na sporot so imeto se proiznese i bugarskiot premier Bojko Borisov. Spored nego RM godinava ima istoriska shansa za konechno reshenie na dvodeceniskiot spor za imeto.
„Se nadevam deka Makedonija i Grcija kje najdat nachin da go reshat problemot so imeto i toa mora da sa sluchi mnogu nabrzo, zatoa shto imame istoriska mozhnost i kako shto kazha mojot prijatel Donald, koj e istorichar, vo idninata za sheeset godini od sega istoricharite kje go ocenuvaat ovoj moment”, reche Borisov.
Deka Unijata ne mozhe da si dozvoli neresheni sporovi poracha i hrvatskata pretsedatelka Kolinda Grabar-Kitarovikj koja reche deka sekoja drzhava se soochuva so prechki na patot kon EU, i ja povtori porakata od Tusk deka dokolku se zhivee vo minatoto ne mozhe da se zhivee vo idninata. Nejziniot kolega od Slovenija, pak, Borut Pahor kazha deka Brisel ne mozhe da napravi nishto bez politichkite eliti na drzhavite od Zapaden Balkan.
Na sostanokot na Procesot “Brdo-Brioni” prisustvuvaa i pretsedatelite na Srbija – Aleksandar Vuchikj, na Crna Gora – Filip Vujanovikj, na Albanija – Ilir Meta, na Kosovo – Hashim Tachi, kako i pretsedavachot so pretsedatelstvoto na Bosna i Hercegovina – Bakir Izetbegovikj. Po sostanokot zemjite od regionot ja potvrdija posvetenosta za implementacija na neophodnite reformi za chlenstvo vo Evropskata unija i zakluchija deka otvorenite prashanja i sporovi treba da se reshat vo duhot na dobrososedstvo i vo soglasnost so megjunarodnoto pravo. Domakjin na sledniot samit vo 2019-ta kje bide Republika Albanija.
