Evrokomesarot Johanes Han i trojcata evroparlamentarci: Richard Hauit, Edvard Kukan i Ivo Vajgl frlija morkov, objavuvajkji deka e mozhno izborite na 5 juni da bidat priznaeni ako se sprovedat itno nekoi chekori, megju koi povlekuvanje na amnestijata od strana na pretsedatelot Gjorge Ivanov, no vo isto vreme najavija i stap, t.e. pokonkretni predupreduvanja.
Vo soopshtenieto na chetvoricata medijatori, po odlaganjeto na pregovorite vo Viena, tie porachuvaat deka ne se otkazhuvaat od posrednishtvoto, no odgovornosta velat deka sepak lezhi kaj politichkite partii. Narekuvajkji gi retrogradni chekori poslednite politichki potezi, tie predupreduvaat deka vakviot razvoj na situacijata mozhe da ima seriozni posledici za Makedonija i deka vo vakva situacija prinudeni se da razgledaat natamoshni aktivnosti, shto zvuchi kako najava deka “kje zaigra stapot”.
„Kako evrokomesar i medijatori od EU, zhalime shto sredbata na liderite planirana za 22 april vo Viena ne mozheshe da se odrzhi. Ovaa sredba imashe za cel da i pomogne na zemjata da najde nachin za napredok vo implementacijata na dogovorot od Przhino, so uchestvo na site negovi potpisnici. Prashanjata za vladeenjeto na pravoto koi uporno opstojuvaat vo Skopje i go potkopuvaat ovoj dogovor mora da se reshat bez ponatamoshno odlozhuvanje. Ova osobeno se odnesuva na poslednite pretsedatelski pomiluvanja i na chekorite shto se potrebni itno za podgotovka na verodostojni izbori, koi bi mozhele da bidat priznaeni od strana na megjunarodnata zaednica. Site nie ostanuvame cvrsto posveteni i na raspolaganje za da im pomogneme na partiite. Sepak, naglasuvame deka odgovornosta za osiguruvanje demokratski napredok i vo evrointegraciite zavisi od samite partii, vo ime na gragjanite na svojata zemja. Sega e na red da se isporacha i da se definira patot napred. Nie postojano velime deka raspagjanjeto na dogovorot od Przhino kje ima mnogu seriozni posledici za zemjata. Dlaboko zhalime za retrogradnite chekori koi ja oddalechuvaat zemjata od nejzinite aspiracii kon chlenstvo vo Evropskata Unija”, stoi vo soopshtenieto na Han i trojcata evroparlamentarci.
Vo nego se dodava i deka „vo otsustvo na kakov bilo napredok, prinudeni sme da razgledame ponatamoshni aktivnosti za da se ispolnat baranjata jasno postaveni od Evropskiot sovet, Evropskata komisija i Evropskiot parlament. Nie, isto taka, gi prifakjame izjavite i akciite od strana na gragjanskoto opshtestvo vo zemjata i izrazuvame nasha celosna poddrshka za site miroljubivi napori da se obezbedat pluralizam i sloboda na mislenje, koi se centralni vrednosti vo site evropski demokratii”, se veli vo soopshtenieto. Ova e jasen signal na chija strana se Han i evropratenicite – na stranata na protestantite protiv aktuelnata vladejachka garnitura vo Makedonija.
Silen megjunaroden pritisok za povlekuvanje na abolicijata
Pritisokot za povlekuvanje na amnestijata, kako shto se doznava, e ogromen, pri shto makedonskite ambasadori vo povekjeto zemji chlenki na EU bile povikuvani denovive vo tamoshnite ministerstva za da im se kazhe deka taa mora da se povleche i SJO mora da se pushti da raboti, odnosno bile soocheni so oficijalni protesti. Spored evropskite politichari, amnestijata na pretsedatelot Ivanov bila so namera da ja zashtiti kontrolata na vlasta od VMRO-DPMNE i krugot okolu Gruevski.
Slednite chekori bi bile sankcii, a prvo bi bilo odzemanjeto na preporakata za pochetok na pregovorite so EU, najavi „Dojche vele” od svoi izvori vo Brisel. Planot e podgotven i najverojatno postapkata, shto kje predviduva serija merki naskoro kje vleze vo procedura preku Evropskata komisija.
Takvata mozhnost, iako megju redovi, beshe jasno najavena vo zaednichkata izjava na komesarot za proshiruvanje Johanes Han i trojcata evropratenici koi posreduvaa vo makedonskata politichka kriza, Richard Hauit, Ivo Vajgl i Eduard Kukan.
Sankcii: zabrana za vleguvanje vo EU i zamrznuvanje na lichen imot
„Tochno e. Se razmisluva za seriozni sankcii. Prv chekor kje bide odzemanjeto na preporakata za pochetok na pregovorite”, soopshtil izvorot na „Dojche vele” dodavajkji deka „targetiranite sankcii protiv politicharite kje vkluchuvaat i zamrznuvanje na bankarski smetki i zabrana za patuvanje vo EU”.
Na meta bi bile oddelni makedonski politichari shto go opstruiraat reshavanjeto na politichkata kriza.
Procedurata za merkite kon zemjata i sankciite kon politicharite kje se odviva preku Evropskata komisija so konsultacii so drzhavite chlenki na EU. Vo Brisel gi otfrlaat stravuvanjata deka vakvite merki samo dopolnitelno kje ja vloshat krizata i kje gi radikaliziraat sostojbite.
„Povekje sme zagrizheni deka se vloshuva sostojbata i deka zemjata odi kon pogolema nestabilnost. Ne bi razmisluvale za vakvi merki ako ne smetavme deka se neophodni. Mnogu e opasna sostojbata”, veli politicharot na EU koj insistira na anonimnost. Diplomatski izvori i vo Skopje otkrivaat deka EU seriozno gi razgleduva site opcii i deka ona shto ja tera da odi chekor napred vo merkite e stravot od eskalacija na protestite i megjusebna presmetka na dvata tabora.
(“Utrinski vesnik”)
