Chavkov: Postoi mozhnost za teroristichki napad vo Makedonija

Ima realni mozhnosti za eventualen teroristichki napad, za toa ne treba posebna ekspertiza, ednostavno, treba da se vodime od indikatorite shto postojat, izjavi Mitko Chavkov, minister za vnatreshni raboti na RM.

– Nie dosega sme pokazhale visoki profesionalni kapaciteti vo spravuvanje so teroristichki-nasilni grupi i efektivno sme se spravile so niv – naglasi Chavkov po promocijata na 24-te novi vozila donacija za Granichnata policija od megjunarodnata organizacija za migracii.
Spored nego, sostojbite vo Evropa i poshiroko upatuvaat na toa deka nema prostor za teoretsko elaboriranje na ovie problemi i za improvizacija, tuku treba konkretno i faktichko podgotvuvanje za eventualen teroristichki napad bidejkji se mnogu realni. Toj sepak uveruva deka nadlezhnite institucii vo zemjava efektivno bi odgovorile na eventualni teroristichki zakani.
– Republika Makedonija ima silno izgradena profesionalna struktura vo ramkite na MVR, koja na dnevna osnova komunicira so partnerski sluzhbi vo regionot i poshiroko, razmenuvanje mnogu informacii i toa samo po sebe e garancija deka navreme bi prevenirale, efektivno bi odgovorile na eventualni teroristichki zakani – potencira toj.
Spored nego, ostanuva potrebata od mobilizacija na celokupnoto opshtestvo vo ramkite na Nacionalnata strategija za prevencija od i borbata protiv terorizmot. Sostojbite vo Evropa i poshiroko, istakna toj, upatuvaat na toa deka nema prostor za teoretsko elaboriranje na ovie problemi i za improvizacija, tuku treba konkretno i faktichko podgotvuvanje za eventualen teroristichki napad bidejkji se mnogu realni.
– Imame sluchai vo minatoto koi bile na linija na nasilen ekstremizam, na terorizam, a javnosta bila navreme informirana za toa i za site efektivni odgovori shto sme gi dale kako policija. Imame sudski postapki i zavrsheni sudski postapki za teroristichki napadi vo RM. Lanskata godina e procesiran sluchaj za stranski borci, uchesnici vo Sirija i drugi krizni zharishta vo svetot. Ovaa godina ima prodolzhuvanje na „Kjelija 1 i 2″, vo koi bea zafateni ushte nekolku poedinci shto bile vo Sirija i se vratile, lica shto davale poddrshka vo delot na regrutiranje stranski borci. Site tie sluchai ukazhuvaat deka e realna zakanata od poedinec ili od grupa i vo RM, no ovie zakani ne sekogash se predvidlivi, tie se promenlivi i slozheni zakani i ne sekogash mozhete da gi predvidete navreme – pojasni ministerot Chavkov.

86 povratnici od Islamskata drzhava

Pretsedatelot na drzhavata, Gjorge Ivanov veli deka makedonskite bezbednosni sluzhbi intenzivno gi sledat licata shto se povratnici od boishtata.
– Ja kazhuvam brojkata, 86 imame vo momentot vo Makedonija. Nekoi od niv se vekje i privedeni preku akcijata ‘Kjelija’, drugi se sledat, no toa delo teshko se dokazhuva. Ne mozhete da dokazhete ako nemate dokazi i policijata i sluzhbite dosega efikasno se spravuvaat so toa, no toa se i poedinechni akti na nasilstvo. Nikogash ne mozhete da predvidite koga kje se sluchat. Dosega nashite sluzhbi uspeshno se spravuvaat, reche pretsedatelot Ivanov.
Spored nego, so nizata teroristichki napadi vo poslednata sedmica vo nekoi zapadnoevropski zemji se potvrdile site predupreduvanja shto gi davashe Makedonija vo minatoto deka balkanskiot koridor na ilegalna migracija se koristi od teroristichkite borci shto se izmeshani megju begalcite.
– Site nashi predupreduvanja se potvrdija. Sekojdnevno gledame niz Evropa ima akti na nasilstvo i terorizam i vekje rechisi se blizhi brojot okolu 500 zaginati vo posledno vreme vo Evropskata Unija koi se predizvikani od lica shto doagjaat od Bliskiot Istok, boishtata i koi koristejkji go branot na begalci, koj beshe minatata godina i na pochetokot na ovaa, uspeale da dojdat do zemjite shto se chlenki na EU – reche pretsedatelot.
– Kako se gubi teritorijata na ISIL na boishtata vo Sirija, no isto taka i vo Libija, povekjeto od tie lica se obiduvaat da se vratat od zemjite od kade shto otishle na boishtata ili, pak, koi zaedno so migrantite stignale na teritorija na EU da prezemat takvi akcii, istakna pretsedatelot na drzhavata.

 

Останати вести