Megju zemjite koi se nadevaat na chlenstvo vo Evropskata Unija, Makedonija e so najgolemi shansi, se naveduva vo studijata na profesorkata Tina Frajburg od Univerzitetot vo shvajcarskiot Sent Galen.
Studijata, prvichno objavena na portalot „Euraktiv”, go privleche vnimanieto i na germanskite mediumi, pa se najde i na stranicite na vesnikot „Tagesshpigel”.
Celta na studijata bilo da utvrdi kakvi se shansite na pette zemji-kandidati: Albanija, Makedonija, Crna Gora, Srbija i Turcija, da se prikluchat kon EU pred 2050 godina, vrz osnova na prethodno postavenite ramki za pridruzhuvanje.
Pridruzhuvanjeto kon EU za zemjite kandidati e mozhno samo otkako kje se ispolni seopfatnata lista na kriteriumi i otkako kje se implementira zakonodavstvoto na EU vo domashnata legislativa. Toa gi vkluchuva site sektori, od pravosudni reformi do transport i energetska politika.
Spored studijata, Makedonija e edinstvenata zemja koja mozhe da gi ispolni kriteriumi pred 2023 godina, dodeka Srbija i Turcija bi mozhele toa da go storat kon sredinata na 2030 godini. Shto se odnesuva do Albanija i Bosna i Hercegovina, tie bi mozhele da se nadevaat na ispolnuvanje na site kriteriumi duri pred 2050 godina.
Studijata ne gi opfakja Crna Gora i Kosovo. Spored avtorkata, toa se dolzhi na nedostatokot na podatoci preku koi bi mozhela da se napravi realna procenka. Frajburg veli deka Crna Gora bi mozhela da se sporedi so Makedonija „zatoa shto ima slichni karakteristiki”, i ottuka bi mozhela pobrzo da gi ispolni uslovite na EU.
Studijata zakluchuva deka proshiruvanjeto najchesto se pridvizhuva poradi napredokot i politikite na zemjata-kandidat, a ne kako rezultat na „ekspanzionistichkata” politika na Brisel.
