EMIL DIMITRIEV OD PARIZ, NA 3. SAMIT ZA ZAPADEN BALKAN
Kluchnata poraka od Pariskiot Samit e deka EU ja zadrzhuva politikata na otvoreni vrati, a toa e odlichen signal za zemjite od Zapaden Balkan, izjavi premierot Emil Dimitriev po zavrshuvanjeto na tretiot Samit za Zapaden Balkan shto se odrzha vo Pariz pod pokrovitelstvo na francuskiot pretsedatel Fransoa Oland.
– Ova beshe odlichna prilika i odlichen signal. Posle Germanija i Avstrija, Francija go prezede pretsedavanjeto so samitot Zapaden Balkan. Glavnata poraka od ovoj samit od zemjite chlenki na EU e deka Balkanot i ponatamu ostanuva podrachje kade prioritetno e zachlenuvanjeto vo EU. EU ja zadrzhuva politikata na otvoreni vrati, reche Dimitriev.
Toj naglasi deka na smitot bile iskazhani povekje razmisluvanja vo trite segmenti koi shto bea diskutirani na samiot Samit: migraciite, bezbednosta i evropskata politika.
– Na moe zadovolstvo i na zadovolstvo na site gragjani mnogu chesto beshe iskazhana blagodarnost kon Republika Makedonija za spravuvanje so krizata, posebno so kvalifikcii deka Makedonija evropski se odnesuvala vo delot na menadziranje na migrantskata kriza. Isto taka diskutiravme za sferi od oblasta na bezbednosta za nashite aspiracii vo NATO. Ja reafirmiravme nashata poziicija deka nash vrven prioritet e chlenstvoto vo EU. Kako rezulat od ovoj samit e potpishuvanje dogovor za otvoranje na regionana kancelarija za mladi. Eden od akcentite beshe staven na mladite i na perspektivata na mladite vo regionot. Taka shto se na se jas sum zadovolen od diskusiite od temite i od zakluchocite koi shto proizlegoa od ovoj samit, reche Dimitriev.
Vo odnos na bilateralnite sporovi, toj posochi deka tie i ponataka ostanuvaat prechka za zachlenuvanje vo EU.
– Nashata pozicija tuka e moshne jasna. Nie sme proaktivni celo vreme vo toj pravec za da gi nadmineme bilateralnite sporovi, tuka pred se mislam na sporot so nashiot juzhen sosed za razlikite so imeto i da najdeme zaednichko prifatlivo reshenie koe shto bi gi deblokiralo nashite evroatlantski procesi. Taka shto bilateralnite sporovi i ponatamu ostanuvaat neshto za koe EU kje prodolzhi da pritiska za nivno reshavanje, reche premierot Dimitriev.
Vicepremierot za ekonomski prashanja Vladimir Peshevski, koj beshe vo sostavot na delegacijata, istakna deka vo odnos na finansiskite sredstva, ona shto se obiduva EK da go napravi e kako stimulans da dade grantovi za konkretni proekti, no veli, potrebo e paralelno so tie grantovi drzhavite da sprovedat odreden set na reformi, a i samata proektna dokumentacija da bide podgotvena na soodvetno nivo.
– Kako shto e poznato, ushte vo Berlin prviot proekt shto realno i beshe odobren i dobiva grant-sredstva od ovaa programa e proektot kade shto uchestvuva i Republika Makedonija, a toa se sredstva vo iznos od 12 milioni evra za izgradba na dalekovod kon Albanija. Toj proekt kje pochne da se realizira naskoro. Nie predlagavme i drugi proekti shto zasega ne se vlezeni vo agendata, no sepak sredstvata od grantot shto e namenet za programata za Zapaden Balkan se vo mnogu mal iznos alocirani, reche Peshevski.
Toj oceni deka ovoj proces nema da zavrshi dogodina vo Rim, kade e sledniot sostanok, tuku mozhebi kje se provleche ushte nekolku godini.
