Vladata ne brza so raspishuvanje na referendumot. Prvo saka dobro da go “podgotvi” terenot
Kako kje bide formulirano referendumskoto prashanje e kluchno za uspeshen referendum. Prashanjeto treba da bide jasno, bez taktiziranje, da ne ostava nikakov prostor za somnezhi, bez obidi da se nadmudri narodot ili da se smisluvaat formulacii na koi bi bile fateni vo zamka gragjanite pred glasachkite kutii. Zakonot za referendum e jasen – referendumskoto prashanje treba da bide precizno formulirano i nedvosmisleno, taka shto gragjanite da mozhat da odgovorat so „Za” ili „Protiv”. Odlukata na referendumot e usvoena, ako za nea glasalo mnozinstvoto od izbirachite, dokolku glasale povekje od polovinata od vkupniot broj izbirachi.
Trendafil Ivanovski, poraneshen pretsedatel na Ustavniot sud, za “Plusinfo” veli deka treba da se razmisluva za referendumskoto prashanje koe kje obedini tri znachajni elementa: pozitivno izjasnuvanje na gragjanite za stapuvanjeto na zemjata vo sojuz so drugi drzhavi (NATO i EU), kako i za promenata koja e napravena so postignatiot dogovor so Grcija, a seto toa toa da bide pottik i za glasanje na opozicijata.
Spored nego toa bi trebalo da glasi otprilika vaka: „Dali ste za Severna Makedonija da vleze vo sojuz so Severnoatlantskata alijansa – NATO i so Evropskata unija?”
So vakvo refrendumsko prashanje, smeta Ivanovski, kje se pottiknat i tie shto se protivat na Dogovorot so Grcija, odnosno opozicijata da izleze na glasanje koja isto taka ima jasen stav vo odnos na evroatlantskite integracii. Vo sprotivno bi bilo pogubno za najgolemata opoziciska partija, ako glasa protiv vleguvanjeto vo NATO i EU.
Ivanovski, sepak, smeta deka ne treba da se izbrzuva so referendumot, osobeno sega koga e ratifikuvan Dogovorot so Grcija, a vo koj Makedonija nema obvrska da sprovede referendum i deka poprioritetno e da se sledat signalite koi doagjaat od NATO i od EU, po julskiot samit na Alijansata i po dobieniot datum za pregovori od Sovetot na EU.
Ako VMRO-DPMNE objavi bojkot, kje se unishti sebesi
Tokmu i vo ovoj kontekst e nejasniot stav na opozicijata dali kje go bojkotira referendumot, zashto Dogovorot so Grcija ne ja obvrzuva Makedonija da organizira referendum, a pak Ustavot ne obvrzuva na referendum vo vrska so pristapuvanjeto vo evroatlantskite integracii. Koga opoziciskiot lider Hristijan Mickoski, koj e zhestoko kritikuvan od frakcionerite deka se pazari, deka nema jasen stav i sedi na dve stolchinja, sega bi najavil bojkot na referendumot, togash, kapitulacijata koja toj najchesto ja koristi za da go oceni Prespanskiot dogovor, najverojatno kje treba da si ja prepishe na sebe si i na sopartijcite.
– Ovoj moment ne smee da se propushti, shansite treba da se iskoristat, zatoa smetam deka e podobro da ne se brza so referendumot, a referendumskoto prashanje treba dobro da se osmisli za da dobie poddrshka i od opozicijata na referendumot koj pak mora da bide organiziran taka kako shto propishuva Ustavot i zakonot – istaknuva Ivanovski za “Plusinfo”.
Bez chepkanje vo cenzusot za da nema somnezhi
Spored Ivanovski nikako ne treba da se pravat promeni vo zakonski opredeleniot cenzus za uspeshen referendum, a shto denovive zagovaraat nekoi politichki analitichari. Kakov bilo obid za intervencii vo propishaniot cenzus, kje otvori somnezhi kaj narodot, koi se nepotrebni, pred se, zatoa shto stanuva zbor za prashanje od golemo znachenje za idninata na zemjata. I ne samo toa, eventualnoto namaluvanje na cenzusot mozhe da otvori prashanja i za legitimitetot na donesenite odluki.
Prashanjeto na makedonskiot referendum za nezavisnost od 8 septemvri 1991 godina, beshe navistina precizno i jasno i glaseshe: „Dali ste za suverena i nezavisna drzhava Makedonija, so pravo na vlez vo iden sojuz na suvereni drzhavi na Jugoslavija?
Na glasanjeto za makedonskata nezavisnost spored oficijalnite podatoci, od 1.495.807 glasachi izlegle 1.132.981 gragjanin so pravo na glas ili 71,85%, a od vkupniot broj gragjani koi glasale na referendumot, a pozitivno se izjasnile 1.079.308 gragjani odnosno 95,26% (odnosno 72,16% od vkupniot broj na gragjani so pravo na glas).
ZAEV: Vo referendumskoto prashanje kje stojat dogovorot so Grcija, NATO i EU
– Ne se znae kako tochno kje glasi referendumskoto prashanje, no vo nego kje bidat dogovorot so Grcija, kako i EU i NATO, veli premierot Zoran Zaev odgovarajkji na novinarsko prashanje za vreme na rabotnata poseta na Prilep (praktichno so istiot referendum da se ispolnat obvrskite za chlenstvo vo NATO i EU).
– So politichkite chiniteli i so gragjanskiot sektor kje utvrdime dali referendumot kje bide konsultativen ili obvrzuvachki, no vo sekoj sluchaj rezultatot kje bide zadolzhitelen. Chekame da dojdat 11 i 12 juli, koga se nashite ochekuvanja za pokanata vo NATO. Vednash potoa drzhavata kje ja otvori debatata, kje go utvrdime verojatno i terminot za odrzhuvanje na referendumot, referendumskoto prashanje i stilot na samiot referendum, reche Zaev.
Najverojatno, kako shto dodade, kje ostanat rokovite – krajot na septemvri i pochetokot na oktomvri – za referendumot i vo toa kje pomognat Drzhavnata izborna komisija i ekspertite vo parlamentot.
Vladata ne brza so raspishuvanje na referendumot. Prvo saka dobro da go “podgotvi” terenot
Kako kje bide formulirano referendumskoto prashanje e kluchno za uspeshen referendum. Prashanjeto treba da bide jasno, bez taktiziranje, da ne ostava nikakov prostor za somnezhi, bez obidi da se nadmudri narodot ili da se smisluvaat formulacii na koi bi bile fateni vo zamka gragjanite pred glasachkite kutii. Zakonot za referendum e jasen – referendumskoto prashanje treba da bide precizno formulirano i nedvosmisleno, taka shto gragjanite da mozhat da odgovorat so „Za” ili „Protiv”. Odlukata na referendumot e usvoena, ako za nea glasalo mnozinstvoto od izbirachite, dokolku glasale povekje od polovinata od vkupniot broj izbirachi.
Trendafil Ivanovski, poraneshen pretsedatel na Ustavniot sud, za “Plusinfo” veli deka treba da se razmisluva za referendumskoto prashanje koe kje obedini tri znachajni elementa: pozitivno izjasnuvanje na gragjanite za stapuvanjeto na zemjata vo sojuz so drugi drzhavi (NATO i EU), kako i za promenata koja e napravena so postignatiot dogovor so Grcija, a seto toa toa da bide pottik i za glasanje na opozicijata.
Spored nego toa bi trebalo da glasi otprilika vaka: „Dali ste za Severna Makedonija da vleze vo sojuz so Severnoatlantskata alijansa – NATO i so Evropskata unija?”
So vakvo refrendumsko prashanje, smeta Ivanovski, kje se pottiknat i tie shto se protivat na Dogovorot so Grcija, odnosno opozicijata da izleze na glasanje koja isto taka ima jasen stav vo odnos na evroatlantskite integracii. Vo sprotivno bi bilo pogubno za najgolemata opoziciska partija, ako glasa protiv vleguvanjeto vo NATO i EU.
Ivanovski, sepak, smeta deka ne treba da se izbrzuva so referendumot, osobeno sega koga e ratifikuvan Dogovorot so Grcija, a vo koj Makedonija nema obvrska da sprovede referendum i deka poprioritetno e da se sledat signalite koi doagjaat od NATO i od EU, po julskiot samit na Alijansata i po dobieniot datum za pregovori od Sovetot na EU.
Ako VMRO-DPMNE
objavi bojkot, kje se unishti sebesi
Tokmu i vo ovoj kontekst e nejasniot stav na opozicijata dali kje go bojkotira referendumot, zashto Dogovorot so Grcija ne ja obvrzuva Makedonija da organizira referendum, a pak Ustavot ne obvrzuva na referendum vo vrska so pristapuvanjeto vo evroatlantskite integracii. Koga opoziciskiot lider Hristijan Mickoski, koj e zhestoko kritikuvan od frakcionerite deka se pazari, deka nema jasen stav i sedi na dve stolchinja, sega bi najavil bojkot na referendumot, togash, kapitulacijata koja toj najchesto ja koristi za da go oceni Prespanskiot dogovor, najverojatno kje treba da si ja prepishe na sebe si i na sopartijcite.
– Ovoj moment ne smee da se propushti, shansite treba da se iskoristat, zatoa smetam deka e podobro da ne se brza so referendumot, a referendumskoto prashanje treba dobro da se osmisli za da dobie poddrshka i od opozicijata na referendumot koj pak mora da bide organiziran taka kako shto propishuva Ustavot i zakonot – istaknuva Ivanovski za “Plusinfo”.
Bez chepkanje vo cenzusot za da nema somnezhi
Spored Ivanovski nikako ne treba da se pravat promeni vo zakonski opredeleniot cenzus za uspeshen referendum, a shto denovive zagovaraat nekoi politichki analitichari. Kakov bilo obid za intervencii vo propishaniot cenzus, kje otvori somnezhi kaj narodot, koi se nepotrebni, pred se, zatoa shto stanuva zbor za prashanje od golemo znachenje za idninata na zemjata. I ne samo toa, eventualnoto namaluvanje na cenzusot mozhe da otvori prashanja i za legitimitetot na donesenite odluki.
Prashanjeto na makedonskiot referendum za nezavisnost od 8 septemvri 1991 godina, beshe navistina precizno i jasno i glaseshe: „Dali ste za suverena i nezavisna drzhava Makedonija, so pravo na vlez vo iden sojuz na suvereni drzhavi na Jugoslavija?
Na glasanjeto za makedonskata nezavisnost spored oficijalnite podatoci, od 1.495.807 glasachi izlegle 1.132.981 gragjanin so pravo na glas ili 71,85%, a od vkupniot broj gragjani koi glasale na referendumot, a pozitivno se izjasnile 1.079.308 gragjani odnosno 95,26% (odnosno 72,16% od vkupniot broj na gragjani so pravo na glas).
Zaev:
Vo referendumskoto prashanje kje stojat dogovorot so Grcija, NATO i EU
– Ne se znae kako tochno kje glasi referendumskoto prashanje, no vo nego kje bidat dogovorot so Grcija, kako i EU i NATO, veli premierot Zoran Zaev odgovarajkji na novinarsko prashanje za vreme na rabotnata poseta na Prilep (praktichno so istiot referendum da se ispolnat obvrskite za chlenstvo vo NATO i EU).
– So politichkite chiniteli i so gragjanskiot sektor kje utvrdime dali referendumot kje bide konsultativen ili obvrzuvachki, no vo sekoj sluchaj rezultatot kje bide zadolzhitelen. Chekame da dojdat 11 i 12 juli, koga se nashite ochekuvanja za pokanata vo NATO. Vednash potoa drzhavata kje ja otvori debatata, kje go utvrdime verojatno i terminot za odrzhuvanje na referendumot, referendumskoto prashanje i stilot na samiot referendum, reche Zaev.
Najverojatno, kako shto dodade, kje ostanat rokovite – krajot na septemvri i pochetokot na oktomvri – za referendumot i vo toa kje pomognat Drzhavnata izborna komisija i ekspertite vo parlamentot.
