Dali depresijata e samo preodna sostojba ili neshto mnogu poseriozno?

Makedonskoto avstralisko dobrotvorno drushtvo od Sidnej, (Macedonian Australian Welfare Association of Sydney – MAWA) vo ramkite na proektot “Pomosh i podrshka na makedonskite grizhiteli”, pokraj drugi programski aktivnosti, redovno odrzhuva informativni sesii/rabotilnici na razni temi vo vrska so zdravjeto i celokupnata blagosostojba na makedonskite grizhiteli i licata za koi tie se grizhat. Nekoi od tie temi, koi se posebno znachajni za zdravjeto za sekoj od nas, kje bidat objavuvani vo  nashite ceneti i renomirani makedonski vesnici.

Na toj nachin smetame deka kje izlezeme vo presret na potrebite na  makedonskite grizhiteli, koi ne se vo sostojba od bilo koi prichini da prisustvuvaat na sesiite, vkluchuvajkji gi i prikrienite grizhiteli i site zainteresirani lica od poshirokata makedonska zaednica.

Poznato e deka mnogu lugje stradaat od depresija i deka depresijata e mnogu chesta. Sekoja godina vo Avstrtalija okolu eden milion vozrasni i 100.000 mladi lica zhiveaat so depresija. Vo prosek sekoj petti  pochuvstvuval ili kje pochuvstvuva depresija vo tekot na zhivotot.

Mnogu lugje znaat depresijata da ja pomeshaat so obichna kratkotrajna taga ili neraspolozhenie. No, chesto depresijata e mnogu povekje od losho raspolozhenie i mozhe da bide mnogu seriozna bolest. Na licata so depresija im e teshko da funkcioniraat sekoj den bidejkji depresijata deluva seriozno na fizichkoto i duhovnoto zdravje. Kaj grizhitelite toa e mnogu pokomplicirano i poradi kompleksnosta na nivnata uloga.

Shto e depresija?

Depresijata e vsushnost sostojba na umot koja najchesto e propratena so  dolgorochno chuvstvo na potishtenost, taga, beznadezhnost, pesimizam, obeshrabrenost i edna opshta sostojba na dlaboka praznina.

Ako ne se lekuva, vo povekje sluchai depresijata mozhe da trae so nedeli, meseci i podolgo vreme. Isto taka, ako ne se lekuva soodvetno, verojatnosta povtorno da se vrati e mnogu golema.

Kako se poznava dali nekoj e deprimiran ili e vo prashanje obichna natazhenost?

Se smeta deka nekoj mozhe da bide deprimiran ako:

• povekje od dve nedeli se chuvstvuva tazhen, neraspolozhen i mizeren pogolem del od vremeto;
• izgubil interes za povekjeto aktivnosti so koi voobichaeno se zanimaval, ili tie povekje ne mu predstavuvaat zadovolstvo;
• chuvstvuva odredeni promeni povrzani so sekojdnevnoto odnesuvanje, nachinot na razmisluvanje, kako i promeni na emotiven i fizichki plan.
• Najchesti promeni povrzani so odnesuvanjeto:
• Prestanuva da izleguva
• Ne gi izvrshuva sekojdnevnite obvrski
• Se povlekuva od bliskoto semejstvo i prijatelite
• Zavisen e od alkohol i sredstva za smiruvanje
• Povekje ne gi pravi rabotite koi mu prichinuvale zadovolstvo
• Ne e vo sostojba da se koncentrira

Bolniot se preoptovaruva so slednite misli:

• “Jas sum propadnat sluchaj”
• “Moja vina e”
• “Nishto dobro nikogash ne mi se sluchuva”
• “Ne me biduva za nishto”
• “Ne vredi da se zhivee”

Chesto se javuvaat promeni povrzani so chuvstva i emoci:

• Se javuvachuvstvo na neizdrzhliv pritisok
• Chuvstvo na vina
• Razdrazlivost
• Nervoza
• Nemanje samodoverba
• Neodluchnost
• Razocharanost
• Neraspolozhenie i taga

Vo mnogu sluchai depresijata e propratena i so razni fizichki simptomi, kako shto se:

• Postojan umor i iscrpenost
• Glavobolki i muskulaturni bolki
• Machnina vo stomakot
• Problemi so spienje
• Izguben ili promenet apetit
• Znachitelno namalena ili zgolemena tezhina

Vazhno e da se znae deka sekoj chovek e razlichen i mozhe da ima razlichni vidovi na simptomi, kako shto postojat i razlichni vidovi na depresija.

Postojat povekje prichini  koi pridonesuvaat nekoj da bide povekje izlozhen na rizik za pojava na depresija.

Megju najchestite nastani ili situacii povrzani so depresijata se slednite:

• Semejni raspravii
• Izoliranost ili osamenost
• Nevrabotenost
• Seriozna bolest
• Koristenje droga i alkohol
• Mozochni i hemiski izmeni
• Drug chlen od semejstvoto ima depresija
• Dali depresija se lekuva?

Iako depresijata chesto ne se prepoznava, vazhno e da se znae deka se lekuva. Za razlichni vidovi depresija potrebni se razlichni nachini na lekuvanje. Toa mozhe da vkluchuva raboti kako shto se fizichko vezhbanje za sprechuvanje i lekuvanje depresija vo blaga forma, do psiholoshko lekuvanje i lekuvanje so lekarstva za poseriozni vidovi na depresija. Vazhno e da se znae deka koga depresijata ne se lekuva efikasno, zdravjeto i fizichki se vloshuva.

Najvazhna rabota e da se najde terapija koja kje deluva. Mnogu raboti koi lugjeto gi probuvaat ne ja lekuvaat prichinata na bolesta. Na primer, tabletite za spienje ili ednostavno sovetuvanje od najbliskite ne se efikasni, iako tie mozhe povremeno da se delotvorni. Postojat razni metodi na lekuvanje koi se pokazhale kako delotvorni. Sekoe lice treba da najde koj metod na lekuvanje nemu mu odgovara, sekako vo konsultacija so doktorot ili soodvetno struchno lice.

Shto mozhe da se napravi za da se pomogne?

Lugjeto so depresija ne mozhe da se chuvstvuvaat podobro ako ne se lekuvaat i chekaat depresijata da pomine sama od sebe. Niv mozhe da im treba pomosh so podrshka od semejstvoto, prijatelite i / ili specijalizirani zdravstveni lica, kako na primer, doktor ili psiholog. Eve nekolku ednostavni soveti za polesno spravuvanje so depresijata:

• Ne dozvoluvajte si predolgo da lezhite budni vo krevet
• Sozdadete navika nautro shtom se razbudite da stanete vednash
• Napravete lista na raboti koi treba da gi zavrshite denes i potrudete se da gi zavrshite
• Ako ne uspeete ne razocharuvajte se, vazhna e vashata zhelba da napravite neshto.
• Sekogash koga vi e teshko potrudete se da porazgovarate so bliska i doverliva osoba, ili so nekoj od zdravstvenite rabotnici

Za podgotovka na artikalot koristeni se informacii od internet stranicite: www.beyondblue.org.au,  www.ybblue.com.au,   www.mmha.org.au

Zorica Nikolova i Lihnida Taseska,

Macedonian Carers Support Project Officers