Parite shto gi prakjaat iselenicite se povekje od tie shto drzhavata gi odvojuva za socijalna pomosh i povekje od stranskite direktni investicii koi vleguvaat vo Makedonija, a lugjeto najmnogu gi troshat za sekojdnevnite potrebi. Taa suma spored nekoi proceni se dvizhi od $ 600 miliona do $ 2.2 milijardi.
„Ako ne se tie pari, nema da imame za zhivot”. Ova beshe prvata reakcija na eden debarchanec koga go prashavme za toa dali im prakjaat pari nivnite rodnini koi se vo stranstvo.
„Nashite brakja i sestri pomagaat. Ako ne e taa pomosh togash teshko se opstanuva” veli Dritan Leshi chii najbliski rodnini zhiveat so godini vo Soedinetite Amerikanski Drzhavi.
Parite shto gi prakjaat iselenicite se povekje od parite shto drzhavata gi odvojuva za socijalna pomosh i povekje od stranskite direktni investicii koi vleguvaat vo Makedonija, a lugjeto najmnogu gi troshat za sekojdnevnite potrebi.
Konzervativnite procenki koi se bazirani vrz anketni istrazhuvanja pokazhuvaat deka parite od iselenicite iznesuvaat okolu 4% od bruto domashniot proizvod, veli profesorot Marjan Petreski od Amerikan Koledz vo Skopje.
Taa suma, ako se odi spored tie koznervativni proceni poradi potcenuvanjeto, na kako shto veli profesorot, vistinskite vrednosti voopshto ne e mala i iznesuva okolu $ 600 miliona godishno – pari od iselenicite koi se slevaat kaj nivnite rodnini vo Makedonija.
„Toa e eden mnogu golem iznos shto nashata ekonomija go dobiva bez da pravi kakva bilo kakva kontra-usluga i se ushte e povisoka od iznosot shto Makedonija go dobiva kako stranski direktni investicii. Taka shto navistina stanuva zbor za golemi pari shto se vlevaat vo makedonskata ekonomija”, veli Petreski.
Sumata od $ 600 miliona godishno shto ja spomenuva profesorot vsushnost se pari koi iselenicite gi prakjaaat po oficijalni kanali, odnosno preku banki i firmi za transfer na pari. Ako se soberat tie podatoci i parite shto se menuvaat vo menuvachnicite togash sumata e mnogu povisoka i vo 2015 godina iznesuvala $ 2.2 milijardi. Toa vsushnost bi pretstavuvala 20 % od BDP, no upatenite velat deka od druga strana toa e preceneto, pa brojkata verojatno e na sredinata i parite od iselenicite iznesuvaat okolu deset otsto od BDP.
Bez nashite brakja i sestri vo stranstvo teshko kje opstaneme
Spored edno istrazhuvanjeto sprovedeno vo 2013 godina za vlijanieto na parite od iselenicite vo Makedonija, Kosovo i Bosna i Hercegovina, okolu 27 % od domakjinstvata vo Makedonija se izjasnile deka imaat nekogo vo stranstvo. Istrazhuvanjata pokazhuvaat i deka povekje pari kaj svoite rodnini prakjaat iselenicite Albanci vo sporedba so iselenicite Makedonci.
Vo Makedonija celi regioni praktichno zhiveat od parite na svoite rodnini nadvor od zemjata. Takov e sluchajot i vo Debar. Samo vo Amerika ima okolu 15 iljadi debarchani, a golem e i brojot na onie koi rabotaat i zhiveat vo zemjite na Evropskata Unija. Bez materijalnata poddrshka shto ja dobivaat od iselenicite zhitelite na Debar teshko mozhat da opstanat.
,,Vo ovaa ulica kade shto zhiveam ima vkupno 24 kukji. Otvoreni se samo chetiri, site drugi 20 se zatvoreni bidejkji tie se iseleni. Najmnogu se iseleni vo Amerika. Iselenicite gi izdrzhuvaat svoite rodnini vo rodniot kraj. Nashite braka i sestri pomagaat. Ako ne e taa pomosh togash teshko se opstanuva”, veli Dritan Leshi koj pogolemiot broj na svoite najbliski rodnini gi ima vo Njujork .
Chetirite deca na Zengo Miftaroski, pak, mu se na pechalba vo Italija. Toj naglasuva deka bez nivnata materijalna poddrshka teshko deka mozhe da zhivee.
,,Jas doma zhiveam samo so zhenata. Primam minimalna penzija koja iznesuva sedum iljadi denari i istata ne mi stignuva samo za hrana, a ne i za drugite troshoci. Decata mi prakjaat pari so koi zhiveam i plakjam smetki za struja, voda, telefoni i drugi troshoci. Ako decata ne prakjaat pari nishto ne pravime. Da vi kazham deka site mladi od ovaa naselba kade shto zhiveam vo Debar se vo stranstvo. Ovde ne mozhete da sretnete mladi. Tie mnogu pomagaat na svoite koi se doma. Imame srekja shto mladite gi imame tamu. Vo Italija se i tamu ima problemi ekonomski, no sepak treba da se naglasi deka dobro se, rabotaat i ni pomagaat,” veli Miftarovski.
Devedeset nasto od parite za hrana i smetki
Najgolemiot del od parite shto im gi prakjaat bliskite makedonskite gragjani, pak, gi troshat za tekovnite potrebi, hrana, plakjanje smetki i drugi neophodni raboti.
„Vo devedeset procenti se zadovoluvaat tekovnite potrebi , za hrana, za obleka i za site onie komunalni troshoci okolu domot i mnogu mal procent se koristat za poproduktivni investicii. Mislam deka spored podatocite vo anketata samo devet otsto primateli na doznaki imaa kazhano deka barem del od tie pari iskoristile za da pochnat nekakov biznis,” veli profesorot Petreski.
I vo Tetovsko rechisi sekoe semejstvo ima svoi bliski koi zhiveat i rabotat vo stranstvo. Na golem del od niv duri i sekojdnevnata egzistencija im zavisi od toa kolku pari kje im pratat pechalbarite.
„Ja imam kjerka shto mi prakja pari od Shvedska, preku Vestern Junion. I drzhavata sega saka da naplakja danok za toa. Za parite shto mi gi prakjaat, sakaat ushte pari, DDV”, veli eden tetovec.
Letniot period e vremeto koga pechalbarite najmnogu se vrakjaat vo Tetovo. I togash del od nivnite pari ostanuvaat tuka od povekje prichini. Najmnogu troshat koga se pravat svadbi so ogled deka se kupuva zlato, garderoba, se plakjaat restorani i muzika.
Kaj albanskata zaednica od Tetovsko karakteristika e shto pechalbari najmnogu imaat vo Germanija, Shvajcarija i Danska. Makedoncite od ova podrachje najmnogu na pechalba se zaminati vo Amerika i Kanada.
Prilep na grbot na mladite iselenici
Vo Prilepsko, pak, ima poinakva situacija. Tamu del od iselenicite, koi rabotniot vek go pominale vo stranstvo, odluchile da se vratat vo zemjata i tuka da zhiveat so penziite od zapadnite zemji. Vo regionot najmnogu pari stignuvaat od Avstralija i od Amerika.
Rade Stepanoski od prilepskoto selo Topolchani e tutunoproizvoditel i taka veli se obiduva so godini da opstane vo nemashtijata i skapiot zhivot. Vo chetirichlenoto semejstvo nikoj ne zarabotuva, decata odamna zaminale na shkoluvanje i ostanale vo Skopje, a negovite roditeli vo treta doba od zhivotot ne se vo mozhnost da pridonesuvaat. Ako ne e, veli, pomoshta shto ja dobiva od svoi bliski rodinini od stranstvo teshko deka kje vrze kraj so kraj.
„I mene mi prakjaat. Od vujko dobivam po neshto, po nekoj denar, skap e zhivotot preterano, ne mozhesh da dostignesh pari da zemesh. Shto ako zhiveeme vo selo, so nashi proizvodi shto gi proizveduvame ne se stignuva, najmalku se potrebni okolu 30,000 denari mesechno (okolu $ 750) za struja, voda… se plakjame”, veli Stepanoski.
Negoviot prijatel Pando Chapkunoski, rechisi negov vrsnik od istoto selo, veli deka raste brojot na zhiteli koi se vrakjaat od stranstvo kako penzioneri i so tie pari ne retko gi pomagaat semejstvata na bliskite.
„Od poshirokata familija imam chichkovci, tetki, vujkovci koi se vo stranstvo i koi shto im pomagaat na nivnite bliski. E, sega kolku im pomagaat, dali redovno ili incidentno po potreba, za svadba, smrt, bolest… interveniraat, im pomagaat”, zakluchuva Chapkunoski.
Samo vo Topolchani ima preku 15 penzioneri koi zhiveat so penzii od stranstvo. Ist e sluchajot i so drugite ruralni sredini vo Prilepsko. Golem e brojot na semejstva koi zhiveat so penzii od nivnite bliski od stranstvo. A, penzionerite velat deka tie 1,000 do 2,000 evra shto gi dobivaat prosechno, ne mozhat da im go pruzhat toj komfor shto go uzhivale vo stranstvo so redovnite plati.
„Ovde e preskapo, drzhavata naplakja mnogu visoki danoci, a ne im nudi nishto vo zamena na gragjanite, site uslugi vo javnoto zdravstvo se previsoki”, zabelezhuvaat ovie penzionerite.
Stranskite doznaki vo filijalite na golemite komercijalni banki se od site strani od svetot, no najmnogu od Avstralija i od Amerika. Od druga strana,ne samo vo ruralnite sredini, tuku i vo gradot, raste brojot i interesot na mladite za zaminuvanje vo stranstvo, najchesto za rabota na brod. Atraktivna za mladite e i Germanija, kade kako shto velat im se nudat visoki plati, so koi mozhe da gi ostvarat svoite sonishta.
Ne e mal brojot na prilepski semejstva, koi zhiveat so parichna pomosh shto ja dobivaat tokmu od nivnite deca, koi zaminale na rabota vo beliot svet. No, ovie ne mnogu visoki sumi se prichina mnogu drugi semejstva koi zhiveat na rabot na siromashtijata,da ja izgubat socijalnata parichna pomosh od drzhavata. Site baraat promena na ekonomskata klima i premnogu restriktivnata socijalna politika vo drzhavata.
Makedoncite vo EU i SAD, Albancite vo Shvajcarija
Spored etnichkata pripadnost istrazhuvanjata pokazhuvaat deka makedonskite semejstva imaat najmnogu migranti vo zemjite chlenki na Evropskata Unija, vo severna Amerika, Avganistan i Irak, a najmnogu Albanci migriraat isto vo Evropskata unija i vo Shvajcarija.
Ona shto treba sega da se napravi, sugerira profesorot Petreski e vladata da ponudi stimulativni merki za da im pomogne na del od tie lugje da gi vlozhat parite vo mikrobiznisi.
„Nema garancija deka tie pari kje techat do beskraj tuku poentata e dodeka gi imame tie pari so niv da napravime neshto shto kje im ovozmozhi na tie lugje shto gi primaat da bidat samoodrzhlivi da imaat nekakvo vrabotuvanje i vo uslovi koga tie pari bi gi nemalo. Ovde ne stanuva zbor za fabriki, tuku mislam na mikrobiznisi vo koi tie lugje bi mozhele da se samovrabotat,” veli profesorot Petreski.
(Slobodna Evropa)
