Sporot za imeto e dolgogodishen. Iako vo sushtina toa e bilateralno prashanje, posledicite od negovo nereshavanje, kako shto se gleda vo posledno vreme, mozhe da ja zagrozat regionalnata stabilnost, izjavi makedonskiot minister za nadvoreshni raboti Nikola Dimitrov vo intervju za grchkiot vesnik „To Vima”, prenese MIA.
Toj naglasuva deka Republika Makedonija predolgo beshe ostavena vo chekalnica pred zakluchenite vrati na NATO i EU poradi nametnatata politichka blokada i pokraj odlukata na Megjunarodniot sud za pravda, i oti „toa za vozvrat ja otvori vratata za demokratska kriza vo zemjata”.
„I nie, ochigledno, imame napraveno svoi greshki. Site treba da ja nauchime lekcijata. Kategorichno sum ubeden deka treba da ja iskoristime situacijata i pozitivniot momentum. Da gi upotrebime za sushtinsko preosmisluvanje na nashiot odnos. Za Grcija prashanjeto e kakov sosed bi sakala da ima? Za Republika Makedonija prashanjeto e kakov sosed bi sakala da bide? Sakame da bideme bliski prijateli na Grcija vrz osnova na vzaemno razbiranje, pochituvanje i zaednichki interesi. Migraciskata kriza beshe jasen primer kolku sme slabi koga samite se soochuvame so golem predizvik, i kolku mozheme da postigneme koga kje gi zdruzhime silite i koga sorabotuvame. Sepak, za zhal, se ushte ne sme go postignale stepenot na doverba, sorabotka i otvorena komunikacija shto postoi megju narodite na dvete zemji”, izjavi Dimitrov.
Vo vrska so pregovorite za imeto vo ON, shefot na makedonskata dilomatija veli deka vo tekot na pregovorite, vo soglasnost so relevantnite rezolucii na Sovetot za bezbednost na ON, na masa bile staveni nekolku idei shto ednata strana gi smetala za dobra osnova za reshenie, no drugata strana gi otfrlila.
„I dvete strani treba da pregovaraat so dobra volja i da se obideme, kolku shto e mozhno povekje, da ja razbereme chuvstvitelnosta na tie prashanja gledani od drugata strana. Treba da go podigneme nivoto na doverba i da razmislime za investiranje vo nashite bilateralni odnosi na nachin shto kje ovozmozhi dopolnitelen napredok”, podvlekuva Dimitrov.
Vo vrska so merkite za gradenje doverba, makedonskiot minister veli deka tie se mnogu korisna alatka za zajaknuvanje na celokupnoto nivo na vzaemna doverba i sorabotka megju instituciite na dvete zemji. Tekovnite merki za gradenje doverba, spored nego, se dolgo ochekuvan odgovor na makedonskite povekjegodishni inicijativi za podobruvanje na bilateralnata sorabotka.
„Sorabotkata i diskusiite okolu sporot so imeto trebashe ushte odamna da se odvivaat paralelno. Vo mojata funkcija kako pregovarach jas predlozhiv eden sklop merki za gradenje doverba ushte vo 2007 godina. Implementacijata na dogovorenite merki za gradenje doverba vekje imaat pridoneseno kon pogolema praktichna sorabotka megju instituciite vo vrska so migraciskite prashanja, kako i vo pogled na energijata, infrastrukturata i obrazovanieto, megju drugoto, a kje sleduvaat dopolnitelni rezultati. Spisokot na dogovoreni merki za gradenje doverba ne e konechen i seopfaten”, reche Dimitrov.
Namesto za „Golema Albanija” ajde da zboruvame za „Golem Balkan”
Na novinarsko prashanje kakva e negovata reakcija za toa shto „odredeni lugje vo zemjata i poshiroko izrazile zagrizhenost okolu scenarijata za Golema Albanija”, ministerot veli deka „premnogu sme sitni na Balkanot za da polozhuvame pravo na pogolemi neshta od prosperitet, sorabotka, inkluzivnost, diverzitet i evropeizacija”.
„Narativot na pogolemite drzhavi ne vrakja nazad vo minatoto. Narativot na Evropa ni otvora edna zaednichka idnina. Smetam deka vo regionot se izdigame i pagjame zaedno. Ajde da se izdigneme i da bideme eden Golem Balkan”, istakna toj.
Osvrnuvajkji se na situacijata na Bakanot, Dimitrov veli deka „regionot vo momentov i ne e edno premnogu veselo mesto, a tuka definitivno ima pridoneseno i situacijata vo i okolu Republika Makedonija”.
„Problemot so problemite e vo toa shto ako se zanemaruvaat – se shirat. Strateshkite pateki za Balkanot postaveni od EU na samitot vo Solun ushte vo 2003 godina, vekje ne se tolku cvrsti kako porano. Pristapniot proces, od najrazlichni prichini, go gubi svojot momentum. Politichkata energija e prefrlena na drugo mesto i zad sebe ostavila nedovrshena rabota. Evropa, NATO i regionot kje napravat katastrofalna greshka ako otvorat prostor za onie shto sakaat da go osporat poredokot utvrden po jugoslovenskite vojni”, podvlekuva ministerot.
Dimitrov na krajot od intervjuto za „To vima” veli deka e vreme regionot reshitelno da se podbutne napred i dodava deka „novata Vlada so svojata cvrsta posvetenost na reformite na domashen teren i na dobrososedskite i prijatelski odnosi nadvor od granicite pretstavuva odlichna mozhnost i za regionot, no i za NATO i EU shto mora da se iskoristi”, prenesuva MIA.
REAL NEWS: „Vardarska Makedonija” – grchki predlog za imeto
Grchkiot nedelnik Real news so tekst od 18 juni tvrdi deka oficijalna Atina bi sakala nejziniot severen sosed da se narekuva „Vardarska Makedonija”, iako imala i alternativen predlog „Republika Skopje”, no toa bilo neshto shto vo minatoto bilo odbieno od oficijalno Skopje.
„Prvite predlozi za kompromis za imeto na nashata sosedna zemja vekje se stavaat na masa. Atina zad kulisite go predlaga imeto Vardarska Makedonija, procenuvajkji deka geografskata odrednica gi iskluchuva iredentistichkite baranja na sosednata zemja” – pishuva vesnikot i dodava deka spored grchki vladini izvori prashanjeto za imeto sushtinski kje se razgovara po germanskite izbori, zatoa shto konkretnoto prashanje ne mozhe da se reshi samo od SAD, tuku i Berlin igra vazhna uloga vo regionot.
„Atina razbira deka novata vlada vo Skopje ne e dovolno stabilizirana za da sedne na pregovarachkata masa za kompromis za imeto, no nema da dozvoli da se iskoristi vnatreshnata situacija vo Skopje za sosednata zemja da se integrira vo NATO bez reshenie na imeto,” – pishuva Real news i go povtoruva ona shto na nekolku pati go objavija grchkite mediumi: deka EU i NATO pritiskaat za integracija na Makedonija vo NATO i EU pod privremenoto ime, bez da ima reshenie, scenario so koe Atina ne se soglasuva.
Vesnikot vo analizata ushte otkriva i detali za sredbata na Dimitrov so grchkiot pretsedatel minatata sedmica. Prokopis Pavlopulos, spored Real news nastapil so cvrst i ostar stav.
„Ne go razbiram vashiot stav. Korisna beshe za neshto do sega vashata nepopustlivost? Drugi sosedni zemji go zagrozuvaat vashiot suverenitet i vashiot integritet. Grcija kje bide do vas i kje pridonese za vasha integracija vo NATO i vo EU, otkako kje postoi konechno reshenie vo prashanjeto za imeto. Uchete od stavot na eden star komunist, kako shto beshe Kiro Gligotrov, i nema nishto da izgubite,” – mu rekol spored Real news grchkiot pretsedatel na Dimitrov pri sredbata vo Atina.
DIJASPORATA GO KREVA GLASOT:Politicharite imaat dolzhnost da go zashtitat imeto i identitetot
Obedinetata makedonska dijaspora (OMD) poracha deka makedonskite lideri imaat apsolutna dolzhnost da go pochituvaat ustavnoto ime na Republika Makedonija i oti nema da go priznaaat, niti poddrzhat „vzaemnoto prifatlivo reshenie” eufemizam za promena na imeto, nitu naporite na koj bilo politichki subjekt vo Makedonija za sproveduvanje referendum za prifakjanje na kompromisno ime dogovoreno na pregovarachki stol.
– Imeto na Makedonija e dlaboko vrezhano vo srzhta na nashiot identitet i toa e sostaven del od nashata vekovna borba za samoopredeluvanje i suverena nezavisnost. Toa ne e neshto za shto smee da se pregovara preku praktichna politika i diplomatija. Makedoncite vo granicite na sopstvenata drzhava, no i makedonskoto malcinstvo shto zhivee vo Albanija, Srbija,
Bugarija i Grcija, zaedno so nashata dijaspora, na globalno nivo, nema da prifatat apsolutno nikakva promena, niti pak razmena na nasheto ime i identitet za chlenstvo vo nekoja megjunarodna organizacija ili sojuz, velat od OMD.
