Ova shto go napravivme vo odnosite so Grcija i Bugarija stava kraj na edna era na negiranje ili barem pochetok na krajot.
Pochnuvame nova era vo koja mozheme da ja vlozhime energijata, ne plashejkji se shto kje bide so nas, so Makedonija. Nashata generacija treba da go chuva ova shto go imame – nezavisna drzhava i da ja napravi posilna, pobezbedna, pofunkcionalna, so pogolemi shansi za srekja, za idnina, a patot e preku chlenstvoto vo NATO i EU, reche ministerot za nadvoreshni raboti Nikola Dimitrov vo gostuvanjeto na „Samo vistina” na “Kanal 5” televizija.
– So chista sovest i so chisto srce velam deka ova e dobro za idninata na Makedonija, gragjanite i makedonskiot narod. Za nekoj sum predavnik, no prashuvam na shto? Na izmamata, na kriminalot, na shto – istakna Dimitrov.
Spored nego, nema po patriotska dolzhnost od reshenie na problem shto ja kompromitira drzhavnosta i idninata, shto vleche nazad.
– Ova prashanje e mnogu emotivno, no najneodgovorno e da se ostavi i da se ignorira, a posledicite kje gi snosime nie. Tolku dolgo chekame za vlez vo EU i NATO, toa e teg shto ne vleche nazad – potencira shefot na diplomatijata, ocenuvajkji deka edinstven nachin za makedonskiot pasosh da bide privlechen e Makedonija da stane del od NATO i EU i da ima podobar standard.
Toj oceni deka so pozitiven ishod na referendumot Makedonija kje dobie relativno brzo chlenstvo vo NATO i kje pochne pristapni pregovori so EU, a pritoa kje gi sochuva identitetot i jazikot.
– Otvorame vrati kon EU. Trasiran ni e patot za pochetok na pregovori vo juni idnata godina i najavena e megjuvladina konferencija, formalniot pochetok, do krajot na 2019 godina. Gi otvarame vratite kon EU i NATO, pritoa chuvajkji si go ona shto ni najsveto, a toa e identitetot. Kje vlezeme kako Makedonci i jazikot e makedonski. Duri makedonski jazik kje se upotrebuva i tamu kade shto denes ne se upotrebuva, iako e vo Obedinetite nacii prifaten odamna – reche Dimitrov.
Spored nego, benefit e i toa shto gradime prijatelstvo so Grcija so koja imavme povekjedecenisko otvoreno prashanje i dokolku se investira vo ova prijatelstvo togash za pet godini kje se smirat tenziite i otporot shto postojat sega.
– Pokazhuvame deka dve balkanski drzhavi mozhat da mislat na svojata idnina. Nie svojata istorija i geografija ne mozheme da ja smenime, no ona shto mozheme da go smenime e idninata – reche Dimitrov najavuvajkji deka se planira kaj „Markova noga” da se otvori nov granichen premin megju dvete drzhavi.
Pridavkata „severna” shto kje se koristi, spored Dimitrov, e geografski fakt so koj se ogranichuva nashata Makedonija od regionot Makedonija vo Grcija.
Vo odnos na antikvizacijata, ministerot reche deka so nea sme izgubile prijateli nadvor od drzhavata i oti toj proces im pomognal na negativnite politichki sili vo Grcija, a od druga strana sozdal i konfuzija vo Makedonija vo odnos na nasheto slovensko poteklo.
Dimitrov ushte ednash povtori deka e neodgovorno od strana na opozicijata shto se ushte nema stav za referendumot.
– Se razbira deka narodot kje odluchi, no nashata odgovornost e da kazheme koj e nashiot stav, shto mislime i zad shto stoime. Toa e nivna odluka i nivna odgovornost. Ova e prashanje shto ja tangira cela Makedonija i site gragjani, a ne Vladata ili koja bilo od partiite – reche Dimitrov.
