Vo Dojranskoto ezero se naogjaat ekstremno visoki koncentracii na otpadni materii, fosforni i azotni soedinenija i gi nadminuvaat dosega zabelezhenite koncentracii na ovie materii vo bilo koj voden ekosistem vo zemjata
Vsushnost, zboruvame za dosega najvisoki zabelezhani koncentracii na otpadni materii, fosforni i azotni soedinenija shto nekogash bile zabelezheni vo nekoj eko-sistem vo zemjata i tie se vo granicite na 5-ta kategorija spored domashnata legislativa za klasifikacija na vodite.
Kazhano so nauchna terminologija stanuva zbor za hipereutrofna sostojba na ezeroto. Rezultatite pokazhuvaat deka vo ezeroto kontinuirano se vlevaat fekalii rechisi od site strani. Zhitelite vo seloto Nikolikj, shto se naogja blizu do granicata so Grcija, nemaat izgradeno sistem na kanalizacija, kade bi mozhelo da se stavi prechistitelna stanica. Otpadnite vodi od nivnite zhivealishta direktno se vlevaat vo ezeroto. No seloto Nikolikj ne e glavniot zagaduvach. Od gradot Dojran isto taka se vlevaat fekalii vo ezeroto.
Prechistitelnata stanica raboti, no ne ja prochistuva vodata. Pokazatelite zboruvaat, a toa go potvrduvaat i meshtanite na Dojran, deka od prechistitelnata stanica ne izleguva prochistena voda. Za kolektorot velat deka e mnogu star a poslednata rekonstrukcija gi nema dadeno ochekuvanite rezultati. Isto taka, eden golem broj na novo-napraveni kukji na ridot shto se izdiga vo star Dojran, ne se priklucheni na kanalizacionata mrezha. Site tie imaat sprovedeno cevki shto se gledaat a nivnite vodi istekuvaat vo eden shirok dol od kade tie se vlevaat vo ezeroto.
Spored izmerenite parametri vo odnos na kolichestvoto na otpadnite –hranitelni materii ocenata na struchniot nauchen tim e deka ezeroto se naogja vo losha sostojba, stoi vo Izveshtajot za utvrdenata sostojba na florata i faunata na Dojranskoto ezero vo 2015 godina shto go prezentirashe na javnosta Regionalniot centar za zhivotna sredina – REC. Vakvata sostojba, koga vnesot na otpadni materii e enormno golem, se narekuva hipereutrofna sostojba i dokolku ne se prezemat merki doagja do izumiranje na ezeroto.
Del od plazhata vo star Dojran
Vo odnos na analizata so zastapenost na algite, ocenkata e deka Dojranskoto Ezero e vomnogu losha sostojba. Visokata koncentracija na hranitelni materii, odnosno hipereutrofnata sostojba na ezeroto, doveduva do razvoj na sino-zeleni algi – cijanobakterii, koi osloboduvaat mnogi silni toksini – cijanotoksini. Ova e prichinata shto kaj mnogu turisti, osobeno deca, se javuvaat simptomi na povrakjanje, krevanje na visoka temperatura, dijareja, vrtoglavica, problemi so dishenje, fleki ili crvenilo na kozhata… Kako rezultat na visokata koncentracija na otpadni materii vo vodata doagja do masovno razmnozhuvanje na sino zeleni algi vo planktonot koi sozdavaat voden cvet i ja bojat vodata vo zeleno. Posebno znachajni vo planktonot se vidovite od rodot Microcystis spp od koi se utvrdeni duri 8 razlichni formi- sostojba koja do denes ne e zabelezhana nikade vo svetot.
Vo odnos na zastapenosta na vidovite, poradi hipereutrofnata sotojba – prisustvo na materii shto ne bi trebalo da gi ima vo takvo enormno kolichestvo, utvrdeno e namaluvanje na brojot na vidovi, izrazen trend na namaluvanje na gustinata na populaciite, visok rizik na izcheznuvanje na vidovite i vidovi pod zakonska zashtita i endemichni vidovi. Vo ovaa kategorija ezeroto e klasificirano volosh ekoloshki status.
Shto se odnesuva do zdravstvenata sostojba na ribite vo ezeroto, izveshtajot ne opredeluva dokoj stepen postoi oshtetuvanje na ribite. Pravena e analiza na eritrociti kaj ribite i se zabelezhuvaat genetski anomalii vo jadroto na eritrocitite, shto pokazhuva deka postojat odredeni promeni vo zdravstvenata sostojba na ribite. Sporedeno so chovechkiot rod toa bi znachelo rano otkrivanje na kancer, koga se zabelezhuvaat odredeni promeni vo kletochnata struktura. Dojranchanite pak, prisutni na tribinata ukazhaa na odredeni promeni shto gi zabelezhale kaj ribite. Taka ribata „karash” poslednite godini go smenila izgledot, pa sega po nejzinoto telo se naogjaat fleki. I krapot izgleda poinaku, sega toj stanal chuden vo ochite, tie stanale poispaknati a bojata na negovoto meso se oboila vo crveno. Rakovite se sosema izcheznati, bidejkji tie zhiveat samo vo chista voda.
Golem broj od kukjite vo Dojran se se priklucheni na kanalizacionata mrezha
Vo odreden del od godinata, proces shto trae so denovi e penata shto ja isfrla ezeroto i taa gi osvojuva bregovite pokraj ezeroto. Ovaa pena nastanuva kako rezultat na proces pri raspagjanje na materii, mineralizacija i sapunifikacija vo tinjata. Toa se redovni hemiski procesi koga ezeroto e prebogato so hrana, t.e e hipereutrofichno.
Shto se odnesuva so ekonomskite aktivnosti povrzani so ezeroto, ocenkata e deka tie kje potraat ushte nekolku godini i poleka kje zgasnuvaat ako ne se prezemat konkretni merki. Za kolku godini toa kje se sluchi, ne mozhe da se predvidi odnapred i zavisi od prirodnite ciklusi, dali kje sledat sushni godina, brojot na turistite, koishto mozhat da gi zabrzat unishtuvachkite procesi, a svoe vlijanie kje izvrshat i klimatskite promeni, koi shto najmnogu kje se pochuvstvuvaat vo ovoj region.
Ovie porazitelni podatoci za zagadenosta na Dojranskoto Ezero bea izneseni na tribina shto se odrzha vo Dojran, na kojashto Regionalniot centar za zhivotna sredina – REC go prezentirashe Izveshtajot za utvrdenata sostojba na florata i faunata na Dojranskoto ezero vo 2015 godina izraboten od osum nauchnici.Na tribinata bea i pretstavnici na Ministerstvoto za zhivotna sredina, Republichkiot zavod za zashtita na zdravjeto, Sovetot na opshtina Dojran, Agencija za turizam, gragjani na Dojran i pretstavnici na nevladini organizacii. Ona shto beshe vpechatlivo na tribinata na koja se razvi diskusija, beshe iznenadenosta na pretstavnicite na odredeni drzhavni institucii, ne tolku od nauchnite pokazateli izraboteni od nashi nauchnici, kolku od soglasuvanjeto i odobruvanjeto na meshtanite, koi iznesoa nivni soznanija i mnogu primeri za loshata sostojba na ezeroto shto samo se spoi so ochajnichkoto baranje pomosh za ezeroto vo poslednite godini. Mladiot gradonachalnik na Dojran so negovoto prisustvo od pet minuti ne mozheshe da slushne deka ako ne se prezemat odredeni merki, nema da ima koj da go koristi seto ona shto toj go napravi za da go razvie turizmot vo Dojran.
Izveshtajot e raboten vo ramkite na proektot „Razvivanje na kapacitetite za odrzhlivost na Dojranskoto ezero”, finansiran od Mediteranskiot centar za klimatski promeni od Venecija i fondacijata CEPF od Vashington. Makedonija mozhe da gi oseti najmnogu posledicite od klimatskite promeni i zatoa i ovoj region e zemen za istrazhuvanje, potencirashe pretstavnikot od CMCC od Venecija Dragana Bojovikj. Istrazhuvanjata se praveni vo tekot na tri nauchni istrazhuvachki kampa vo tekot na ovaa 2015 godina na prolet, leto i esen na Dojranskoto Ezero i na Nikolichka reka shto se vleva vo ova ezero.
– Celta na ova istrazhuvanjeto e otvoreno da se pretstavat sostojbite i otvoreno da se razgovara za sproveduvanje na itni merki za zashtita na ezeroto, bidejkji postojat merki i mozhe da se sproveduvaat, samo treba nie kako opshtestvo da se organizirame, potencirashe Katarina Georgievska, direktor na REC, prezentirajkji go izveshtajot.
Profesor Svetozar Shkarikj: „Vo vladejachkata struktura postoi dogovor za apsoluten molk deka ezeroto e vo najdobra sostojba, deka nishto ne mu fali”
Profesorot po ustavno pravo Svetozar Shkarikj, roden dojranchanec, izrazi zadovolstvo deka ova e chekor, makar i pocheten, da se svrti vnimanieto na javnosta i da se ukazhe deka ovde ima problem. Vo vladejachkata struktura postoi dogovor za apsoluten molk deka ezeroto e vo najdobra sostojba, deka nishto ne mu fali i deka treba ushte pogolem broj turisti da se privlechat. Toj go prasha pretstavnikot na Zavodot za zdravstvena zashtita dali znae deka sekoe leto mnogu golem broj turisti se razboluvaat i deka brojot na turistite, vo godinite shto doagjaat, kje se namaluva, bidejkji golem broj na gragjani vekje znaat deka so Dojranskoto Ezero neshto ne e vo red. Toj ja prasha Katarina Georgievska, kojashto go prezentirashe izveshtajot na ovaa tribina, koja e nejzinata ocena za ezeroto? Dali taa smeta deka ezeroto pretstavuva opasnost za zdravjeto na lugjeto? Katarina Georgievska odgovori deka site dobieni parametri od istrazhuvanjeto govorat deka ezeroto pretstavuva opasnost za zdravjeto na lugjeto.
– Ezeroto se naogja vo edna agonija po vina na chovekot a so vakvi ad-hok reshenija nema da se postigne mnogu, ja zapochna diskusijata eden postar zhitel na Dojran, koj se pretstavi kako penzioner. Toj pomni godini nanazad koga sekoj mesec se zemale mostri na osum tochki vo ezeroto i redovno se sledela sotojbata na vodata. Trskata koja shto zafakja golema povrshina od ezeroto se sechela sekoja godina. Obnovenata mlada trska pretstavuva filter na ezeroto i na vozduhot. Nekogash ezeroto davashe ulov od 500 toni riba na godishno nivo, denes e prashanje dali se lovat 50 toni riba godishno! Ova e problem koj treba drzhavata da pochne da go reshava vo koordinacija so Grcija, reche penzionerot.
Na tribinata mozhea da se slushnat i nekoi podatoci od gragjanite na Dojran, shto ne se nauchno istrazheni i potvrdeni. Taka beshe iznesen podatok od eden gragjanin deka milta so koja shto se machkaat turistite za podobro zdravje, vsushnost e mnogu toksichna, pred se zaradi prisustvo na modrozelenite algi no i radioaktivna poradi nanosite na uranium shto gi nosi Nikolichka Reka. Pred nekolku godini bila zemena mostra od milta i odnesena na ispituvanje, no ne se znae shto stanalo so rezultatite i kade tie denes se naogjaat.
Dojranskoto Ezero stana spomenik na prirodata vo 2011 godina soglasno Zakonot za zashtita na prirodata. Bidejkji Pravilnikot za valorizacija na zashtiteni podrachja e donesen edna godina podocna, vo 2012 godina, Dojranskoto ezero e proglaseno za spomenik na prirodata bez prethodna izrabotka na Studija za revalorizacija na Dojranskoto Ezero, i istata ne e izrabotena do denes. Ezerata imaat sposobnost sami da se prochistuvaat i koga ne bi postoel subjektivniot faktor kako zagaduvach, Dojranskoto Ezero ne bi imalo potreba od nikakvi intervencii. Bidejkji chovekot se javuva kako najgolem zagaduvach, toj i treba da mu pomogne na ezeroto za da opstoi i da bide korisno na opshtestvoto.
(Think.mk)
