Izvadoci od recenzijata za doktorskata disertacija „Makedonsko-avstraliski naroden sojuz” od Ico Najdovski, prijavena na institutot za nacionalna istorija vo Skopje
Temata za makedonskata emigracija otsekogash go privlekuvala vnimanieto kako na makedonskata istoriska nauka, isto taka predizvikuvala interes i na novinarite i publicistite. Kako rezultat na nauchniot interes odrzhani se nekolku nauchni sobiri na koi e prezentiran istorijatot na makedonskata emigracija vo prekuokeanskite zemji i zapadna Evropa. Megjutoa, naslovenata tema vo makedonskata istoriografija kako poseben monografski trud ne e nauchno obrabotuvana. Dosega postojat samo parcijalni nauchni trudovi koi se osvrnuvaat na aktivnosta na makedonskata emigracija vo Avstralija. Pogolemiot del od trudovite se odnesuvaat na organiziranjeto na crkovniot zhivot, dodeka za politichkata aktivnost na makedonskata emigracija vo Avstralija od nejzinite prvi pochetoci, dosega, ne postoi opstoen trud. Sigurno deka toa, pred sè, se dolzhi na nemanjeto mozhnosti od sistematski istrazhuvanja na aktivnosta na makedonskata emigracija vo Avstralija od strana na makedonskite istoriografi. Taa praznina vo makedonskata istoriografija ja popolnuva Ico Najdovski so svojot doktorski trud. Najdovski, kako avstraliski Makedonec, imal mozhnost da istrazhuva vo arhivite vo Avstralija, a isto taka da bide vo kontakt i so neposrednite uchesnici koi bile aktivni chiniteli vo zachetocite na politichkata aktivnost vo Avstralija. Kako shto istaknuva i samiot,„istrazhuvanjeto e napraveno so direktni kontakti, iskazi i intervjua so sovremenici na nastanite niz nekolku drzhavi od zapadnite do istochnite delovi na Avstralija. So pominati dosta dalechni patishta niz sedum i pol milioni kvadratni kilometri od Avstralija od Pert i Mendzimap, Adelaid i Sidnej, pa sè do Kanbera i Kvinsland. Potoa niz traganjeto po arhivska i informativna dokumentacija do koja uspeav da dojdam i mozheshe da mi se stavi na uvid i, sekako, posetata na razni organizacii, institucii, asocijacii i informativni glasila”. I samiot del od makedonskata emigracija vo Avstralija i aktiven uchesnik vo golem broj organizacii, m-r Ico Najdovski so svojata doktorska disertacija popolnuva golema praznina vo makedonskata istoriografija i otvora mozhnost za prodolzhuvanje na istrazhuvanjata. Doktorskata disertacija kompoziciski e podelena na: predgovor, voved, pet glavi so pogolem broj podglavi, epilog i koristeni izvori i literatura. Vo predgovorot, kandidatot gi dava motivite koi bile presudni da se opredeli za naslovenata tema. Vo vovedot se osvrnuva na istorijatot na makedonskoto iseluvanje pochnuvajkji od pechalbarstvoto, pa do sovremenite emigriranja. Posebno se osvrnuva na emigiranjeto vo prekuokeanskite zemji.
„Karakteristiki na makedonskata emigracija vo Avstralija” e naslovot na vtorata glava, vo koja Ico Najdovski se osvrnuva na prvite iselenici vo Avstralija koi spored negovite istrazhuvanja pristignuvaat kon krajot na XIX vek. Po pristignuvanjeto, nesomneno deka pochnuva i procesot na nivniot organiziran zhivot. Pochnuvaat da se formiraat i prvite rodnokrajni zdruzhenija, a potoa i klubovi koi stanale mesta kade shto makedonskite emigranti mozhele da razmenat mislenja za politichkite sostojbi vo starata tatkovina i za nivnoto sekojdnevie. Kako shto istaknuva doktorandot, toa bile „prvite iskri i pochetocite na etnichko samoorganiziranje”. Isto taka, m-r Najdovski se osvrnuva i na politichkata interakcija megju makedonskite iselenici od SAD-Kanada i Avstralija, t. e. ja prikazhuva verizhnata reakcija za odredeni nastani od aktivnosta na makedonskata emigracija koja od SAD se prenesuva vo Kanada, a potoa vo Avstralija. Taa refleksija go ima svojot prv rezultat vo 1936 godina, koga vo Avstralija se formira prvata organizacija na MPO pod imeto „Todor Aleksandrov”. Vo trudot, doktorandot se osvrnuva na prifatenosta na MPO megju makedonskite iselenici. Isto taka, se osvrnuva i na formiranjeto na prvite makedonski progresivni drushtva vo Avstralija vo 1941 godina, kako antipod na MPO, so cel „da gi grupira i obedini site Makedonci vo Avstralija, bez razlika od koi delovi poteknuvaat, za da ja pomognat antifashistichkata borba vo starata i vo novata tatkovina”. Kako shto istaknuva doktorandot vo tretata glava, „Makedonskata emigracija vo Avstralija zapochnuva da se organizira pomasovno po Vtorata svetska vojna. Kontaktite so makedonski emigrantski krugovi od razlichni zdruzhenija vo Amerika i Kanada (kako shto e Makedonsko-amerikanskiot naroden sojuz i drugi vo Michigen, Ilinois itn.), vnesuvale novi elementi vo rabotata na makedonskata emigracija. Na svoite kongresi gi iznesuvala svoite idei za zachuvuvanje na steknatata makedonska nacionalna drzhava vo ramkite na Jugoslavija, no i so zalozhbite za obedinuvanje na Makedonija”. Nesomneno, eden vakov interkontinentalen prekuokeanski makedonski most, imal svoi viduvanja, idei, analizi i refleksii na razlichni nivoa”. Vo toj kontekst doktorantot se osvrnuva na formiranjeto na Makedonskiot naroden sojuz, negovite razgranoci niz Avstralija, ulogata na organot na MNS, vesnikot „Makedonska iskra” i radioto vo shirenjeto na ideite na MNS, politichkata platforma na MNS, inicijativata za formiranje na bolnica vo Bitola, kako i kulturno-zabavni i sportski aktivnosti na MNS. Vo chetvrtata glava pod naslov „Formiranje na MANS”, m-r Najdovski se osvrnuva na formiranjeto na Makedonsko-avstraliskiot naroden sojuz i negovata uloga vo zacvrstuvanjeto na makedonskiot nacionalen identitet vo Avstralija. Isto taka pravi analiza i na konferenciite i odlukite doneseni na konferenciite na MANS.Spored m-r Najdovski, „MANS od samoto svoe formiranje prerasnuva vo svoevidno narodno dvizhenje na Makedoncite vo Avstralija. Nekoi duri go narekuvaa i semakedonski parlament, koj vo Avstralija go zastapuva i go afirmira makedonskiot etnikum i nacionalnoto dostoinstvo, se bori za internacionalizacija na makedonskoto prashanje i gi pomaga negovite celi i ideali”.
Prof. d-rTodor Chepreganov s.r.
