Evropskata unija podgotvuva masivna operacija za izborite vo Makedonija, i za taa cel kje vkluchi ne samo nabljuduvachi i eksperti, tuku i pari.
Ova, kako shto pishuva “Utrinski vesnik”, go najavil evrokomesarot Johanes Han na 18 septemvri vo Skopje, objasnuvajkji deka celta e slednite izbori da bidat „najdobri shto mozhat”, bez kakvi bilo shansi da se odlagaat.
Poradi toa evrokomesarot Han insistirashe da se zabrzaat pregovorite vo rabotnite grupi i da ne se chekaat duri ni rokovite, pred se bidejkji odlaganjeto na izborite kje znachi i pomestuvanje na rokot za ostavkata na premierot Nikola Gruevski i tie na drugite ministri, shto Brisel ne sakal nikako da se sluchi. Toa go objasnuva i enormniot pritisok tochno na 15 septemvri da se postigne dogovorot na javniot obvinitel i voopshto pritisokot da se ostvari „vo minuta” politichkiot dogovor. Vo celiot proces kje bidat vklucheni OBSE, ODIHR i Sovetot na Evropa, so ochekuvanje drastichno da se stesni prostorot za izborni zloupotrebi, a da se otvori prostor za celosno vladeenje na pravoto vo Makedonija. Spored ona shto go najavil evrokomesarot, do dekemvri EU kje se fokusira na politichkata slika vo RM, a potoa i na ekonomskata, bidejkji ocenkata na Brisel bila deka zemjata se zadolzhuva so nedozvolivo brzo tempo i deka, iako procentot na dolgot e mal vo odnos na BDP i pomal i od povekje zemji-chlenki na EU, tie do nego doshle po stotici godini ekonomska aktivnost, a Makedonija vo „galop”.
Kako shto informiraat izvori od Brisel za “Utrinski”, evrokomesarot Han se interesiral za sostojbite so administracijata. Bidejkji vo drzhavata dosega ne se znae tochnata brojka na administrativci, Han ja pritisnal Vladata da kazhe kolku tochno drzhavni administrativci “tezhat” na grbot na danochnite obvrznici. Poradi zategnata kriza, Gruevski moral da mu soopshti deka vo momentov gragjanite plakjaat 185,000 administrativci, i toa bez javnite pretprijatija, informira “Utrinski”.
Han ostanal zanemen od toa, kako mozhe zemja od 2 milioni lugje da ima tolku administracija. Toj ponatamu gi pobaral i brojkite od 2006 godina, i konstatiral deka togash imalo 65,000 administrativci, a sega brojkata e triplirana.
Poradi vakvite sostojbi, Han na partiskite lideri im porachal deka EU nema da shtedi pari i resursi za da se uveri vo legalnosta i legitimnosta na narednite izbori, no i deka vekje nema popushtanje za bilo koj rok.
Lazhni i tendenciozni informaciiite za brojot na administraciijata
MIODA demantira:
Vkupniot broj “na drzhavni jasli” e 128,253 lica
“Celosno se netochni tvrdenjata deka brojkata na vraboteni vo drzhavnata administracija iznesuva 185,000. Taa e daleku od realnata, a tekstot e politichki tendenciozen”, demantirashe so reakcija Ministerstvoto za informatichko opshtestvo i drzhavna administracija.
“Od tie prichini, a vo interes na gragjanite i na vistinata, ushte ednash informirame deka vo javniot sektor se vraboteni 128,253 lica vo vkupno 1,354 institucii, vkluchitelno i vo javnite pretprijatija i toa e daleku pomalku od brojkata so koja lazhno se shpekulira vo javnosta. Za pojasnuvanje, instituciite na javniot sektor vo Republika Makedonija gi opfakjaat organite na drzhavnata i lokalnata vlast i drugite drzhavni organi osnovani soglasno so Ustavot i so zakon, instituciite koi vrshat dejnosti od oblasta na obrazovanieto, naukata, zdravstvoto, kulturata, trudot, socijalnata zashtita i zashtitata na deteto, sportot, kako i drugi dejnosti od javen interes utvrden so zakon, a organizirani kako agencii, fondovi, javni ustanovi i javni pretprijatija osnovani od Republika Makedonija ili od edinicite na lokalnata samouprava”, stoi vo reakcijata na MIODA.
