Tradicionalno na 24 maj – denot na seslovenskite prosvetiteli svetite brakja Kiril i Metodij – vo Rim prestojuva visoka crkovna i drzhavna delegacija od Republika Makedonija.
Voobichaeno crnoriscite i politicharite patuvaat zaedno, no godinava toa se sluchi da bide odvoeno (poradi prestojot na pretsedatelot Gjorge Ivanov vo Moskva toj stasa den podocna vo Rim). Megjutoa, bea napraveni site pochesti: moleben na grobot na sveti Kiril vo katedralata “San Klemente”, kulturni poseti i drzhavnichki sredbi. Pretsedatelot na RM, Gjorge Ivanov imashe audiencija kaj papata Francisk a potoa so drzhavniot sekretar na Vatikan, kardinalot Pjetro Parolin bea na poklonenie pred spomen-plochata na svetite brakja shto Makedonija ja postavi vo katedralata “Santa Marija Madzore” – hramot vo koj papata Adrijan Vtori vo 868 godina gi blagoslovil i ozvanichil svetite knigi na slovenski jazik, shto mu gi prinel Konstantin (vednash potoa zamonashen kako Kiril).
– Papata Francisk projavi interes za sostojbite vo nashiot region, za sostojbite so begalcite i za seto ona shto se sluchuva vo nasheto opkruzhuvanje, izrazuvajkji zagrizhenost za site progoni na hristijanite za stradanjata shto postojat, za ona shto se sluchuva deneska vo svetot, izjavi pretsedatelot Ivanov po audiencijata kaj papata.
Ivanov mu zablagodaril na papata za interesot i grizhata za Makedonija, shto Negovata svetost ja iskazha vo molitivite kon krajot na april.
Voobichaeno, na sredbata Ivanov i poglavarot na Katolichkata crkva si razmenija i prigodni podaroci. Vo ime na Republika Makedonija Ivanov mu podari na papata rezban krst.
– Toa e rezban krst so ornamenti od makedonskoto podnebje i koj e rachno izraboten na avtentichen nachin. Isto onaka kako shto se rezbani ikonostasite vo makedonskite manastiri. Papata iskazhal golema blagodarnost za ovoj avtentichen podarok od strana na pretsedatelot – objasnija od Kabinetot na pretsedatelot Ivanov.
Od svoja strana, papata Francisko na shefot na makedonskata drzhava mu podaril medal so likot na moshne pochituvan svetitel kaj hristijanite od katolichkiot obred. Se raboti za sveti Martin, svetitel od prvata polovina na 4 vek, koj stana poznat po chinot na humanosta shto ja napravil kon siromashnite. Toj e roden vo 316 godina vo Ungarija, kako togashen oficer edna vecher se vrakjal vo voeniot logor vo blizina na gradot Amiensa vo Galija kade shto go presretnal eden pitach. Toj pitach od nego pobaral milostina, a oficerot, bidejkji nemal pari vo toj moment kaj nego, reshil da ja otseche ednata polovina od svojata voena nametka i mu ja dal za da se zagree. Slednata vecher go sonuval Isus Hristos koj bil so takva nametka i koj mu kazhal deka so vakva nametka go pokril Martin. Toj podocna stanal biskup i go shirel hristijanstvoto vo Francija. Medalot e simbol i poraka do lugjeto deka treba da bidat milosrdni, a toa e podarok shto papata chesto go dava na svoite visoki gosti.
