Hilik: Umetnosta treba da se daruva sekomu!
Svetski poznatiot umetnik–muralist Veks Van Hilik (Veks Van Hillik) denovive izraboti mural na zgradata nad Bilnata apteka, vo centarot na Skopje.
Gradot Skopje go poddrzha proektot na Mladinskiot kulturen centar (MKC) za izrabotka na povekje murali na fasadite na zgradite vo centralnoto i poshirokoto gradsko podrachje. Minatata godina dva murala ja ukrasija fasadata na MKC, edniot izraboten od grupata ZERO (ZERO), a drugiot od 40-tina progresivni umetnici od Makedonija. Do krajot na ovaa, 2017 godina, kje bidat izraboteni ushte desetina murali od povekje progresivni umetnici od Evropa, Azija, Severna i Juzhna Amerika.
Veks Van Hilik e roden vo 1988 godina, vo jugozapadna Francija. Pod vlijanie na negovite postari brakja, toj pochnuva da slika ushte od najrana vozrast i pochetna inspiracija naogja vo prirodata okolu nego, vo florata i faunata. Hilik podocna razviva sopstven stil: sonuvachki, nadrealen, istovremeno vmetnuvajkji drugi najrazlichni vlijanija. Slikari kako Gistav Dore, Engr, Karavadzo, Dali ili Breton mu se postojana inspiracija od minatite vekovi, no, negovoto delo e pod vlijanie i na pop-kulturata, video-igrite, stripot, ulichnata umetnost i tetovazhite.
Od 2010 godina, koga ja ostvaruva svojata prva izlozhba vo Tuluz (kade shto denes zhivee i tvori), uchestvuval vo golem broj izlozhbi shirum Francija. Negovite dela se poznati i vo stranstvo, so postavkite vo galerijata MondoPop (MondoPop) vo Rim vo 2012 godina i vo Salerno, vo galerijata GrislTatu (Gristle Tattoo) vo Bruklin, Njujork i vo Melburn, Avstralija vo 2013 godina.
Za svojot prestoj vo Skopje Van Hilik veli:
“So mojata sopruga i umetnica En pominavme nekolku preubavi dena vo Skopje, vo Makedonija. Prijatno sme iznenadeni od gostoprimstvoto na lugjeto od Mladinski kulturen centar, koj e nositel na ovoj proekt za razubavuvanje na gradot, no i od site onie obichni gragjani so koi za toa vreme imavme mozhnost da komunicirame, da razmenime iskustva. Ova beshe edno od onie iskustva shto dolgo kje gi spomenuvame.”
Vo natamoshniot tek od razgovorot so nego, Hilik zabelezhuva deka za nego bila ogromna chest da bide prv od serijata tvorci od Evropa, Azija, Severna i Juzhna Amerika, koi kje imaat mozhnost da pretstavat del od sopstvenoto tvoreshtvo na eden vakov nachin i da se obidat, razubavuvajkji go urbaniot prostor, da izdzidaat edni poinakvi mostovi na sorabotka i prijatelstvo.
„Sakav da raskazham edna prikazna vo koja kje sprotivstvam dva razlichni lika, dva razlichni karaktera… neshto shto bi go razbrale site lugje. Zatoa na dzidot se pretstaveni lisicata i petelot. Lisicata e itricata, zhivotnoto podgotveno za svoja korist da napravi i podmolni raboti, a petelot, pak, e gordelivecot koj so site svoi sili kje se bori da si go sochuva rodot. Da progovoram za surovosta na takvata surova igra vo koja kopjata gi prekrstuvaat nashata mrachna strana i nevinosta, neshto za shto pottiknat od edna kniga razmisluvam podolgo vreme i koe vo edna prilika se obidov da go storam no se razbira na pomal format”, veli Veks.
Poznavachite kje zabelezhat deka sekoja negova slika ili crtezh „izgleda kako oda posvetena na fantazijata, kako tainstven prozorec kon negovite snishta i iluzii kade sekoja scena i lik se prefineta meshavina na nevinost i mrachnost”.
Nasproti faktografijata, umetnikot govorejkji za ovoj chin na komunikacija preku muralite istaknuva deka toa e neshto shto e polezno za site. Shto go razveseluva javniot prostor bilo kade vo svetot:
„Umetnosta treba da mu se daruva sekomu. Taa ne sekogash im e dostapna na site. Ako tragate po neshto shto bi bilo likovna atrakcija za vas kje treba da se dvizhite. Zgora na toa ne sekogash mozhebi kje imate pari da vlezete vo nekoja poznata galerija ili muzej. Zatoa tuka e ulichnata umetnost koja shto si postavi za cel da im go doblizhi tvoreshtvoto na lugjeto. Pritoa sekoj mozhe da te prasha za ona shto go isprovociralo, nezavisno dali se soglasuva so vasheto delo ili ne. Ete zatoa jas lichno miluvam da gi slikam dzidovite. Na niv da gi belezham moite idei, razmisli i sonishta”, smeta Hidik.
Toj dopolnuva deka iako vo Skopje bil sosema na kratko, sepak imal mozhnost da gi vidi dvata murala so koi lani se zakiti Mladinski kulturen centar – edniot delo na grupata ZERO, a drugiot na grupata od 40-na makedonski progresivni umetnici. Go pozdravuva takviot chin i istaknuva deka ova e ubava mozhnost na ne samo za umetnicite od RM tuku i za onie od svetot shto podocna kje dojdat shirum da gi otvorat vratite za ulichnata umentost. Tvorechki da se doprat i da razmenat iskustva.
Inaku, na Vens lichno mu e zhal shto ogranichenoto vreme go prinudilo da ostvari sredbi samo so nekolkumina makedonski kolegi, no veli deka kje se obide da gi prodlabochi kontaktite i da inicira novi sorabotki preku socijalnite mrezhi.
Konechno, po vrakjanjeto vo tatkovinata Hidik go ochekuvaat ushte nekolku vakvi potfati vo Tuluz i negovata okolina, potem patuva na jugot na Francija za da im dade svetlina i boi na dzidovite vo taoshnite gratchinja, a potem vleguva vo studio za da go kompletira ciklusot za negovata nova samostojna klasichna izlozhba i za grupnite postanovki so koi ima namera da patuva po svetot. Vo tie ramki, kakao shto veli, „bi bil presrekjen koga bi mu se otvorila mozhnost da go pretstavi svoeto slikarstvo vo Skopje, vo Makedonija, oti od tuka nosi samo ubavi spomeni”.
„Moeto slikarstvo e mnogu porazlichno od muralite. I mnogu pointimno. Treba da se vidi. I da se razgovara za ona shto go tvoram. Bi sakal eden den i vie toa da go vidite oti za tvoreshtvoto ne treba da postojat nikakvi granici i ogradi”, potencira Vens van Hidik. (RSE)
