Vo bigorskiot manastir „Sv. Jovan Krstitel” 12 crkovni dzvona go najavija Hristovoto ragjanje na 7 januari. Zasega ova e edinstveniot crkoven objekt vo Makedonija i eden od retkite na Balkanot, kade shto ovoj dzvon kje dzvoni po urnekot na ruskite pravoslavni crkvi, shto do skoro ne mozheshe da se slushne vo zemjata
Crkovnite dzvona na vernicite im ja doblizhuvaat melodijata na carstvoto nebesko. Tie se radosni glasnici na crkovnite praznici, vesnici na bozhjoto ragjanje i voskresnuvanje. Ovie blazheni zvuci go sledat zhivotot na hristijaninot od ragjanjeto do smrtta. Tie nosat radost, no i uteha za tazhnite.
Po urnekot na ruskite crkvi
Vo bigorskiot manastir „Sveti Jovan Krstitel” godinava 12 crkovni dzvona go objavija Hristovoto ragjanje. Zasega ova e edinstveniot crkoven objekt vo Makedonija i eden od retkite na Balkanot kade shto ovoj dzvon kje dzvoni po urnekot na ruskite pravoslavni crkvi, shto do skoro ne mozheshe da se slushne vo zemjata.
– Vo Makedonija e novina vo crkvite i manastirite da se dzvoni na ovoj nachin, no blagodarenie na nashiot starec, otec Partenij, se vrakja ovaa tradicija i kaj nas. I na Balkanot, osven na Sveta Gora, ovoj nachin na dzvonenje dolgo beshe zamren. No vo Rusija ovaa tradicija e sѐ porashirena i ima specijalni shkoli vo koi se uchat site vidovi dzvonenje. Nekoi od najdobrite fabriki vo svetot za proizvodstvo na crkovni dzvona se naogjaat vo Jaroslav i vo Voronjezh, kade shto se naogja proizvodstveniot zavod „Vera Voronjezh”, od kade shto poteknuvaat i dzvonata doneseni vo Bigorski. Tie pristignaa tuka pred pozharot vo 2009 godina. Imame set od 12 kambani, a kako da rakuvame so niv nauchivme od instruktorot Denis Latishev od Moldavija. Toj, pak, uchel kaj majstorot Andrej Djachkov, vo edna od najpoznatite ruski shkoli. Ne samo shto ni pomogna da gi montirame dzvonata tuku edna nedela nè obuchuvashe, a ni ostavi i cede za da prodolzhime da se usovrshuvame – veli otec Erazmo.
Toj zaedno so ushte nekolku monasi od ovoj manastir: otec Kiril, otec Sergej, otec Evnuvij, otec Averkij, a od skoro i otec Nifont, ja sovladuva tehnikata na novoto dzvonenje, koe, kako shto veli, e poteshko no mnogu poubavo od prethodnoto.
– Sekoja nedela se dzvoni, a isto taka i za site pogolemi praznici. Ima praznichen, takanarechen prekrasen, arhangelski, venchalen dzvon, dzvonenje koga nekoj kje pochine, arhijerejski dzvon za prechek na arhijerei i budnichen dzvon, nautro za budenje na monasite. Osven vo nashiot manastir, neodamna i za crkvata vo izgradba „Sveti Konstantin i Elena” vo centarot na Skopje se nabaveni vakvi dzvona – objasnuva otec Erazmo.
Toj e chlen na manastirskoto bratstvo vekje 10 godini.
– Koga otec Partenij go zatekna manastirot tuka imashe stari kambani, slichno na katolichkite, koi se so ednostaven dzvon. Ima edna oska i se dobiva zvuk so nishanje. Vo pravoslavieto dzvonenjeto e mnogu pobogato. Kambanite se obeseni na greda, pricvrsteni i ne se nishaat, klatnoto (chekanot) e vrzano na edno drvo i sluzhi kako instrument. I pogolemite, poteshkite tri kambani se dvizhat so noga, a desnata raka gi tropa najmalechkite tri dzvona. Srednite se tropaat so levata raka, a basovite so desnata noga. Za da se rakuva so ovie 12 dzvona e potrebna sinhronizacija, za da se dobie ubava melodija – otkriva otec Erazmo.
Eden od dzvonarite vo manastirot e i otec Evnuvij:
– Koga dojdov vo manastirot vo 2010 godina dobiv poslushanie megju drugite zadolzhenija da bidam i dzvonar ili kambanar vo manastirot. Prvo uchev od Denis Latishev od Moldavija, a potoa od otec Erazmo. Ne e mnogu teshko da bidesh dzvonar, no treba mnogu vezhbanje. Denis mi kazha da slusham eden dzvon i potoa da improviziram, pa na krajot da se vratam na pochetniot dzvon, shto chesto go praktikuvam. Ovaa veshtina e slichna na svirenje na tapani, shto mi beshe golema zhelba porano. Golemite kambani se na papucha, so noga se rakuvaat zashto se teshki, a nekoi dzvona imaat uloga na chineli – veli otec Evnuvij.
Ima i civili shto uchat da tropaat na dzvonata, najmnogu vo tekot na Svetlata nedela, po Veligden. Eden od niv e Nikolche Grncharov, samouk umetnik, kogo go sretnavme vo manastirot, kade shto vekje nekolku godini volontira.
– Na Veligden so blagoslov na otcite i jas ponekogash dzvonam na ovie dzvona. Golemo zadovolstvo e vo Svetlata sedmica, koga se slavi Hristovoto voskresnuvanje, na ovoj nachin da se slavi imeto Gospodovo. Taa praznichna nedela sekoj mozhe da tropa so dozvola na igumenot, otec Partenij, sekako vo pridruzhba na manastirskite dzvonari. Umetnosta za mene e umeshnost da otkrieme shto sè mozheme da napravime so nashite race – reche Nikolche.
Vo manastirot vo saat-kulata ima elektronski dzvona, koi vo 12 chasot napladne go svirat troparot na sveti Jovan, a vo 21 chasot se slusha dzvon za povlekuvanje, a toa e kondakot na Presveta Bogorodica. Sinhroniziran e so atomskiot chasovnik vo Frankfurt na Majna. Mozhe da se memoriraat mnogu dzvonenja, a so ova elektronsko dzvonenje rakuva otec Kiril.
Inaku, daritel na setot od 12 dzvona vo kambanarija e g. Andrej Kuku, direktor na „Lukoil Makedonija”, dolgogodishen prijatel na manastirot.
– Najgolemata kambana shto e montirana oddelno ni ja podari g. Ivan Postolovski od Skopje, so svoeto semejstvo, inaku i toj golem prijatel i daritel na manastirot. Ovaa kambana e izleana i postavena vo 2013 godina, a nashiot Starec, arhimandrit Partenij, ja posveti na 1.150-godishniot jubilej od Moravskata misija na svetite brakja Kiril i Metodij i 700-godishninata od Milanskiot edikt na sv. car Konstantin, so koj mu se dava sloboda na hristijanstvoto i prestanuva negovoto gonenje vo Rimskata Imperija – ni reche otec Kiril.
Dzvonoto ima forma na cvet od zumbul
Kambanite kako pojava vo istochnata pravoslavna crkva i pravoslavnoto sluzhenje imaat koren vo dlabokoto minato. Osobeno bile poznati dvanaesette kambani shto go krasele hramot „Sv. Sofija” vo Konstantinopol, koi bile doneseni od Venecija po baranje na togashniot vizantiski imperator Vasilij Prvi Makedonecot (867-886). Ovie dzvona stoele vo hramot na Bozhjata premudrost do osvojuvanjeto na Konstantinopol od strana na Osmanliite, koi imale praktika da gi unishtuvaat i pretopuvaat kambanite nasekade kade shto osvojuvale pravoslavni zemji
Prvoto, pak, spomenuvanje na kambanite pri hristijanskoto bogosluzhenie crkovnoto predanie mu go pripishuva na sv. Pavlin Milostiv, episkop nolanski (353-431). Imeno, vo negovoto zhitie se veli deka sv. Pavlin videl angel shto drzhel cvetovi od zumbul shto proizveduvale prekrasen zvuk. Divite zumbulchinja mu ja pokazhale na sv. Pavlin formata na kambanite shto bile upotrebeni pri bogosluzhenjeto.
– Najprvo dzvonata se osvetuvaat pred da pochnat da se upotrebuvaat. Vo molitvata na osvetuvanjeto se veli deka site onie shto kje gi slushnat crkovnite dzvona treba da pochuvstvuvaat revnost, radost, da gi pottikne da pobrzaat kon crkvata. Nivnoto tropanje go blagovesti Carstvoto nebesno i gi obessiluva nechistite sili vo vozduhot – veli otec Erazmo.
(“Nova Makedonija”)
Crkovnite dzvona vlijaat na chovekovoto zdravje
Spored nekoi nauchni ispituvanja izvrsheni vo Rusija, crkovnata muzika, a osobeno dzvonenjeto na crkovnite dzvona, blagotvorno dejstvuva na chovechkoto zdravje. Vo ruskite laboratorii, so pomosh na eksperiment, utvrdeno e deka oscilacijata na ultrazvuchniot dijapazon na crkovnite dzvona gi odbiva bacilite na chumata, potoa virusite i drugi infektivni zaboluvanja shto se prenesuvaat preku vozduhot.
Sovremeniot ruski nauchnik, ekolog i pisatel Fotij Jakovlevich Shipunov, upravnik na laboratorijata za istrazhuvanje na biosferata na Ruskata akademija na naukite, so godini go izuchuval vlijanieto shto na svojata okolina go vrshat pravoslavnite hramovi i manastiri.
– Manastir e nebozemen poim. Na manastirite neprekinato se spushtaat zracite na nebeskite sili shto ozhivuvaat. Tamu gori nebeskiot ogan. Ushte povekje, toa mozhe da se proveri i so pomosh na sovremenite fizichki instrumenti. Duri i tamu kade shto ostanale samo temelite na razurnatiot manastir, vo vreme na golemite praznici, so pomosh na instrumentite, mozhe da se chue liturgijata – veli Shipunov.
Dvanaesetoktavnata zvuchna simfonija na dzvonata shto dzvonele vo golemite manastiri, kakvi shto se „Zadonski”, „Danilov”, „Spaski”, na rastojanie od sedum kilometri, spored podatocite na merenjeto – gi sterilizirala site patogeni organizmi. Tie ne mozhat da gi izdrzhat oscilaciite na ultrazvuchniot dijapazon, a ultrazvukot e mnogu silen energetski izvor so koj mozhe da se sechat stebla, da se krshat tuli. Pred dvanaeset godini ja istrazhuvavme okolinata na Jelehovskata soborna crkva, za vreme na Bozhikj. Koga dzvonelo golemoto dzvono bil unishtuvan virusot na gripot, objasnuva Shipunov.
