EMOTIVNO PISMO NA IVANA CHOLAKOVSKA, ZHENATA KOJA JA OBIKOLUVA ZEMJATA SO MOTOR:
Ne mozham da izvadam nov makedonski pasosh vo Kanada. Sekoj pat koga treba da ja objasnam procedurata i kako funkcionira rabotata na nashata ambasada mi e sram, i deka posle se shto pominav za da stignam do tuka tie ne sakaat da mi izlezat vo presret
Pred povekje od 3 godini zaminav od mojot dom, se zboguvav so semejstvoto i prijatelite i zapochnav so patuvanje za koe ne znaev koga tochno kje zavrshi.
Na pamet ja imav samo mislata: Mora da uspeam. Ne mi beshe vazhno shto nemav mnogu pari ili iskustvo za patuvanje so motor, bev ubedena deka kje uspeam da go zavrsham patot okolu svet vo edna etapa. Da gi pomineme site kontinenti so istiot motor i si vetiv deka nema da se vratam doma se dodeka ne ja postignam celta.
Ako mozhebi nekoi od vas zamisluvate deka ova patuvanje ednostavno e samo eden godishen odmor, toa e daleku od taa definicija. Ova ne e samo golem predizvik, ponekogash e mnogu povekje od toa.
Mi nedostasuvashe kislorod dodeka gi preminuvavme Andite vo Bolivija, mi pukaa kapilari od nosot i imav krvarenje i prstite mi se zamrznuvaa koga ja preminuvavme planinata Pamir vo zima ili imav denovi koga morav da go kontroliram mojot strav dodeka kampuvavme vo edna od dzunglite na Sumatra kade ima opasnost od tigri, a deneska stravot od mechkite Grizli za vreme na patot do Aljaska.
Poleka poleka gi nadminuvav site prechki, bidejkji celta mi izgledashe premnogu ubava.
Im izbegavme na kradcite koga sakaa da se obidat da go ukradat motorot vo Buenos Aires, i ne mi trebashe da razmislam povekje od edna minuta da donesam odluka, koga doktorot od Patagonija vo Chile mi kazha deka nogata mi e skrshena i moram da ja operiram vo edno malo gradche na krajot od Svetot.
Sekogash koga situacijata se zakanuvashe da stavi kraj na ovoj proekt stiskav zabi i ne se otkazhuvav, i sekoj pat koga nadminuvav nekoja od prechkite sozrevav kako lichnost. Lekcijata shto ja nauchiv sekogash bev gorda da ja spodelam i toj chin na hrabrost da stane motivacija na nekoi lugje shto go sledat patuvanjeto i im e potrebna.
Taka i beshe. Kako shto odminuvashe vremeto, sfativ deka mojot son ne e povekje samo moj. Sega, isto taka, chuvstvuvav obvrska da ne se otkazham, bidejkji so osvojuvanjeto na mojot predizvik sakav da im pokazham na mnogumina deka i tie mozhat da postignat svoj uspeh. Odednash moeto patuvanje se pretvori vo proekt.
Isto taka, sfativ deka stanuvav eden vid ambasador na Makedonija, koga moite statii se objavuvaa vo nekoi od najvazhnite turistichki spisanija vo zemji kako shto se SAD, Shpanija, Italija i Francija, i sekoj pat koga odrzhuvavme prezentacii i intervjua na televizii i radija vo site zemji shto gi pominavme.
Vo sekoj od tie momenti go prezentirav imeto i istorijata na mojata zemja na sekoj kjosh na ovaa planeta i sekogash bev gorda. Nikoj ne mi kazha da go pravam toa i nikogash ne pobarav nishto za vozvrat, bidejkji edno od moite glavni pravila e da postignam sè sama so svoj trud, a nagradite shto gi dobivav bea iljadnici poraki i komentari za poddrshka i blagodarnost od moite sonarodnici koi najmnogu mi znachea.
Ponekogash nekoi Makedonci me izmamija kako koga bev vo Avstralija i me koristea za da odrzhat nastan kade shto prodavaa moi fotografii za poddrshka na patuvanjeto i parite nikogash ne dojdoa do mene, mi go ukradoa vremeto i trudot, no ne i zhelbata za da prodolzham napred. Iskustvo i lekcija shto me napravija posilna.
No, ovoj pat situacijata ne zavisi od mene, ne e vo moi race da prodolzham napred i da go pomineme i posledniot kontinent Afrika.
Posle 41 zemja i 5 razlichni kontinenti dojdovme vo Kanada, kade shto planirav da go obnovam mojot pasosh koj e ispolnet so vizi i ne mislev deka kje bide nekoja komplicirana rabota, no ovoj pat Makedonija toa go napravi nevozmozhno.
Pominav tri nedeli insistirajkji za toa, javuvajkji se vo site institucii i kaj site shto gi poznavam, duri se obrativ i do najvisokata politichka funkcija so baranje za pomosh, objasnuvav deka imam potreba od nov pasosh i deka toa e moe gragjansko pravo i deka bi sakala da mi ovozmozhat nekoja normalna procedura.
Denes se chuvstvuvam sama vo Vankuver, vo ovoj kosmopolitski grad kade zhiveat lugje od celiot svet. Sekoj pat koga treba da ja objasnam procedurata i kako funkcionira rabotata na nashata ambasada mi e sram, i deka posle se shto pominav za da stignam do tuka tie ne sakaat da mi izlezat vo presret.
Denes mi preostanuva da go napisham ova pismo za da im kazham na site onie koi ne sakat da mi pomognat deka nema da uspeat da go srushat mojot uspeh i mojot son. Kje go smenime pravecot i kje se vratam doma porano od planiranoto za da izvadam nov pasosh, no kje prodolzham da patuvam i da gi spodeluvam moite iskustva za da gi motiviram novite generacii, za shto poskoro da imame edna podobra drzhava, otkolku ovaa shto e momentalno. I, se razbira deka Makedonija kje prodolzhi da patuva so mene.
Ivana Cholakovska
