Evropskata unija postepeno se podgotvuva da gi zatvori svoite granici za begalcite od kriznite regioni. Tivkata politichka odluka na EU vekje zapochna direktno da im se prenesuva ne samo na zemjite chlenki na EU, tuku i na zemjite od Balkanot, koi imaat aspiracii da se del od Unijata, megju niv Makedonija, Kosovo i Srbija.
Spored prvichnite najavi koi gi dobile drzhavite koi se del do trasata na dvizhenje na begalcite, ako taa odluka ja odobri Sovetot na ministri na EU kje se dozvoli strog vlez samo na semejstva, majki so deca i deca bez roditeli od Sirija, Irak i Avganistan. Ostanatite, kako shto se doznava kje bidat vrakjani vo zemjite od kade go dobile prviot dokument koj potvrduva deka se begalci od kriznite regioni. Troshokot za nivniot transport delumno kje go finansira EU.
Deka tivko zapochnuva planot na EU govorat i nizata nastani i izjavi koi se sluchija vo izminative 48 chasa. Avstriecot Johanes Han, koj e evrokomesar za evropska dobrososedska politika, za pregovori i za proshiruvanje vo petokot vo Skopje izjavi deka ne treba da zaboravime deka ima mnogu seriozna migraciska kriza vo Evropa.
– Toa shto se sluchi vo 2015 godina, kje prodolzhi i godinava. Moram da kazham deka kaj golem broj evropski zemji postoi se pogolema tendencija za zatvaranje na granicite. Toa mozhe da ima posledici za sostojbite vo Makedonija. Veruvam deka makedonskite vlasti kje obrnat golemo vnimanie na ovaa situacija koja e mnogu seriozna – istakna Han.
Dva dena prethodno, negoviot sonarodnik Rajner Dionisio koj e portparol na policijata na Avstrija izjavi deka okolu 3.000 begalci se vrateni od avstriskata policija vo izminatite 20 dena bidejkji ne mozhelo da se utvrdi nivnata nacionalnost. Toj naglasi deka za site koi doagjaat od Sirija, Irak i drugite zharishta na bliskiot Istok se proveruva nivniot akcent dal navistina se od tie regioni.
Vo megjuvreme, romanskite granichni sluzhbi soopshtija deka sprechile grupa od 60 migranti, koi se obidele da preminat vo Romanija od Srbija. Luminita Prodan, portparolka na romanskata policija, soopshti deka migrantite bile mazhi na vozrast od 20 do 40 godini, vo najgolem del od Pakistan, Irak, Avganistan, Somalija i Maroko.
Bugariskite vlasti, pak, informiraa deka vo pogranichniot del so Grcija kaj mesnosta Novo Selo, blizu rekata Marica, uapsile 118 begalci koi tvrdele deka se od Sirija. Stanuva zbor za grupa od 24 mazhi, 26 zheni i 68 deca. Spored poslednite informacii koi gi prenesuvaat bugarskite mediumi, bidejkji begalcite vlegle na teritorija na EU bez dokumenti, tie kje bidat proterani vo Grcija.
Hrvatska razmisluva da go zasili nadzorot na granicata so Srbija, a za taa cel kje bide mobilizirana armijata.
– Ako dojde do zatvaranje na granicata megju Avstrija i Slovenija, istoto bi mozhele da go napravat i Slovencite, pa kje morame i nie da ja zatvorime granicata so Srbija, a tie, pak, istoto da go napravat so granicata kon Makedonija. Mora da bideme mnogu ostri i da ja koristime i vojskata da ja zashtitime granicata, reche megjunarodniot sekretar na HDZ, Miro Kovach.
– Hrvatska nema da bide sobiren centar za begalci. Tie lugje ne sakaat da ostanat tuka, tuku sakaat da odat kon sever. Ni treba zaednichko reshenie vo Evropskata unija, potencira Kovach.
I srpskiot minister za vnatreshni raboti, Nebojsha Stefanovikj, koj denovive zaedno so makedonskiot kolega Oliver Spasovski go posetija Prifatniot kamp „Vinojug” vo Gevgelija, najavi deka negovata zemja kje vovede zasilena kontrola nad site imigranti shto vleguvaat vo zemjata.
– Toa e znachajno od bezbednosna gledna tochka, posebno poradi onie shto se zanimavaat so razlichni kriminalni aktivnosti, istakna Stefanovikj. Toj reche deka zasega ne e zabelezhana tendencija na zgolemeno vrakjanje na ekonomskite migranti od EU vo Srbija, no deka ja sledat sostojbata.
– Ako EU gi vrakja tie lugje, nie ushte na srpskata granica kje gi vrakjame vo Makedonija, deciden e Stefanovikj.
Srpskite policajci, koi vo momentov im pomagaat na makedonskite kolegi vo patroliranjeto i naddziranjeto na granichnata linija kon Grcija, kje ostanat i vo naredniot period. Spasovski i Stefanovikj se dogovorile i okolu razmena na informacii od sluzhbite, koi ja pokrivaat problematikata za borba protiv terorizmot i teroristichkite zakani.
Srpskiot minister Stefanovikj predupredi deka naprolet brojkata na begalci shto tranzitiraat niz Balkanot mozhe da se zgolemi na osum iljadi dnevno. Toj istakna deka e potrebno vospostavuvanje edinstven sistem na biometriski podatoci za registriranje na begalcite shto mnogu bi pomognal za zemjite kade shto minuva migrantskata ruta.
Oficijalno, vladata vo Skopje zasega nema stav ili oficijalna odluka shto kje prezeme ako vo skoro vreme EU stavi rampa za begalskata kriza.
Ministerkata za trud i socijalna politika, Frosina Tashevska-Remenski, go poseti Prifatniot-tranziten centar „Tabanovce”.
– Od komunikacijata shto ja imame so pretstavnicite na megjunarodnata zaednica dobivame informacii deka mozhebi kje ima promena vo politikite kon begalcite od strana na zemjite-chlenki na EU. Vekje postojat najavi za zatvoranja na granici i ogranichuvanja na brojot na begalci, koi bi mozhele da bidat prifateni od zemjite na EU. Toa kje nametne dopolnitelno redefiniranje na nekoi odluki i vo zemjite od Zapaden Balkan i Makedonija. Vo taa nasoka, treba da se zafatime i so podgotvuvanje na ‘Plan B’ vo sluchaj da ima takvi odluki i da bideme prinudeni kako drzhava da promenime vekje doneseni odluki, izjavi Tashevska-Remenski.
Makedonskiot pretsedatel Gjorgje Ivanov pred povekje meseci izjavi deka zemjata ima maksimalen kapacitet vremeno, kako i drugite zemji od Unijata, da zgrizhi 2.000 begalci i nishto povekje od taa brojka.
