Vladata se reshila na volkava suma zashto inaku nema pari za budzetska poddrshka za 2016 i za 2017 godina, kako i za refinansiranje na obvrskite koi dostasuvaat po osnov na otplata na drzhavniot dolg. Opozicijata predupreduva deka na ovoj nachin zadolzhenosta na drzhavata kje skokne na rechisi 55% i deka partijata na vlast saka na ovoj nachin “da gi kupi” slednite izbori.
Makedonija kje izdade petta obvrznica na megjunarodniot pazar na kapital i kje se zadolzhi za rekordni 650 milioni evra, reshila denovive Vladata. Spored obrazlozhenieto, so ovie pari treba da se obezbedat sredstva za budzetska poddrshka za ovaa i za slednata godina (za plati vo drzhavniot i javen sektor i za penzii) kako i za refinansiranje na obvrskite koi dostasuvaat po osnov na otplata na drzhavniot dolg. Odlukata e vekje objavena vo “Sluzhben vesnik”, kade shto, megju drugoto, se precizira deka rokot na dostasuvanje kje bide do 10 godini. Obvrznicata kje bide izdadena preku londonskata podruzhnica na Dojche bank, a kje kotira i so nea kje se trguva na Irskata berza za hartii od vrednost. Odlukata, inaku e potpishana od vicepremierot Vladimir Peshevski, a ne od ministerot za finansii Kiril Minoski, a nejzinoto objavuvanje koincidira so pochetokot na sobraniskata rasprava za rebalansot na budzetot, so koj se predviduva zgolemuvanje na budzetskiot deficit od 3.2 na 3.6 % od BDP.
Kako shto javi “Rojters”, makedonskite vlasti vekje im dale nalog na na chetiri golemi evropski banki (Sitigrup, Dojche Bank, Erste grup i Sosiete zheneral) da organiziraat sostanoci so potencijalni investitori.
Izdavanjeto na evroobvrznicata beshe ochekuvano poradi prazniot budzet i obvrskite shto dostasuvaat. Posleden primer beshe zadolzhuvanjeto na drzhavata kaj domashnite banki za 12.5 miliona evra (iako beshe najaveno zadolzhuvanje od 5 miliona) – pari bez koi nemashe da mozhe da se isplatat penziite na 7 juli. No sumata na evroobvrznicata predizvika golemi reakcii, so ogled deka najnovoto zadolzhuvanje iznesuva 5% od BDP na drzhavata i so nego vkupniot drzhaven dolg kje nadmine 54 % od BDP.
Inaku, domashnite banki dadoa na znaenje deka Vladata nema da mozhe ponatamu da se zadolzhuva vo pogolem iznos na domashniot pazar, pa kako opcija ostana samo megjunarodniot pazar.
Guvernerot na Narodna banka na Makedonija, Dimitar Bogov, izjavi deka odlukata za izdavanje evroobvrznica e na Vladata.
„Ushte od 2012 godina vo kontinuitet ukazhuvam deka e neophodna fiskalna konsolidacija koja bi go svela budzetskiot deficit na nivo koe kje go stabilizira javniot dolg, odnosno nema da go zgolemuva javniot dolg kako procent od BDP”, veli guvernerot Bogov.
Minatata godina, koga beshe izdadena chetvrta evroobvrznica, namerata na Vladata beshe da se zadolzhi za 500 miliona evra. No, bidejkji togash vo Ministerstvoto za finansii imashe dopolnitelen zamenik-minister od SDSM sumata beshe prepolovena. Togashniot dopolnitelen zamenik-minister Kire Naumov pobara od ministerot Zoran Stavreski da obrazlozhi za koi stavki kje se upotrebi tolkava suma. Na krajot, se postignal dogovor zemjata da se zadolzhi so 270 milioni evra, a ministerot Stavreski izjavi deka so tie pari se obezbedeni sredstva za celata 2016 godina. Ochigledno toa ne bilo tochno.
Inaku, pobaruvachkata od investitorite za makedonskata obvrznica lanskiot dekemvri iznesuvashe duri 632 milioni evra.
Univerzitetskiot profesor Marjan Petreski predupreduva:
„Parite od obvrznicata ne znaeme za shto kje se troshat, odnosno provejuva vpechatokot deka kje se troshat za alimentacija na site prethodno dadeni vetuvanja, kako i na onie koi bi sleduvale vo predizborniot period. Ottuka, nema strukturno pomestuvanje vo vodenjeto na fiskalnata politika, duri bi rekol deka toa se vloshuva”, veli Petreski.
