Zanaetchiskata komora na Skopje organizirashe Denovi na filigranskiot nakit – manifestacija na koja 11 majstori pred ochite na publikata vo “Siti mol” go pretstavija ovoj zanaet shto do pred nekoja godina beshe pred izumiranje.
“Skopje i Makedonija povtorno stanaa prepoznatlivi po svojata tradicija za izrabotka na filigranski nakit koj e spoj na staroto, tradicionalno, so sovremenoto. Uspeavme da go vratime ovoj zanaet so siot svoj sjaj. Preku 100 uchesnici pominaa obuka vo novata, moderna filigranska rabotilnica, a golem del od niv otvorija i svoj biznis. Nivnite proizvodi se prodavaat nasekade vo svetot”, izjavi Nikola Petrov, prviot chovek na Zanaetchiskata komora na Skopje.
Posetitelite na ova manifestacija mozhea na lice mesto da vidat kako se izrabotuvaat obetki, broshovi, gjerdani, alki, prsteni…
“Shest godini se zanimavam so filigranski nakit. Odluchiv toa da mi bide profesija do krajot na zhivtot. Pokraj ljubovta kon filigranot koj e postojano prisuten vo moeto semejstvo, imav i mnogu idei za dizajniranje nakit. Barav nachin da gi realiziram”, izjavi Katarina Doda, filigranistka i potpretsedatel na Zanaechiskata komora – Skopje. Taa ima svoe studio za izrabotka na filigran. Glavno prodava na nastani, a svojata umetnost ja prezentira niz celiot svet. I pretstoi eden od najdobrite svetski festivali za zashtita na stari zanaeti koj se odrzhuva 12 godini vo Santa Fe, SAD, festivalot za stari zanaeti vo Oksford, potoa i Turcija, Izrael,…
Kako shto veli, vo Makedonija filigran povekje kupuvaat stranci, pred se poradi kupovnata mokj.
“Kaj nashite potroshuvachi ima golem interes, no sepak strancite povekje kupuvaat. Cenata na filigranskiot nakit zavisi od modelot, od vremeto i materijalot koi se potrebni. Koga rabotite unikaten proizvod, sekako cenata e povisoka za razlika od nekoja serija, iako nikogash ne mozhete da gi povtorite site modeli”, veli Doda, dodavajkji deka za izrabotka na obetki so sredna golemina se potrebni dva do tri dena.
Denovite na filigranski nakit se odrzhuvaat vekje treta godina. Spored pretsedatelot na Komorata, Nikola Petrov, golem e interesot za izuchuvanjnje na filigranskiot zanaet.
“Se raduvam shto uspeavme da go vratime ova avtohtono zanimanje. Kje go izgubevme, kako shto se sluchi so drugite zanaeti. Filigranot vo Makedonija se izrabotuva mnogu vekovi nanazad. Zavisno od vremeto, se menuval materijalot za izrabotka, no nikogash tehnikite i veshtinite. Filigranot go srekjavame vo nashite zhenski narodni nosii kako kolani, pafti, nizalki za gradi, obetki i se drugo shto sluzhelo za ukrasuvanje na zhenskite nosii. Vo prvo vreme ukrasite se izrabotuvale od bakar, a podocna od srebro”, raskazhuva Petrov.
Od juni Komorata zapochnuva so novashestmesechna obuka, a kapacitetot e vekje popolnet. Ovaa obuka trae shest meseci, so po 20 chasa nedelno a na krajot se polaga majstorski ispit shto e sertificiran od Ministersvoto za kultura.
“Se ushte sme iznenadeni od toa kolku e golem interesot, no povekje sme iznenadeni od profilot na lugjeto. Skoro site se akademski gragjani, mnogu malku ima srednisti, a nitu eden ne e so osnovno. Zanaetot go ucheshe i edna profesorka na Skopskiot univerzitet, no i hirurg-laringolog. Vo filigranstvoto naogjaat mir, spokojstvo i zadovolstvo”, naglasi Petrov.
Manifestacijata Denovi na filigranskiot nakit e so tendencija da prerasne vo tradicija. Celta e ozhivuvanje na tradicionalnite kulturni vrednosti i brendiranje na filigranskiot nakit po koj e prepoznatliva Makedonija.
