„Svedok” e naslovot na noviot film na rezhiserot i scenarist Mitko Panov. Negoviot film pobuduva interes ne samo zatoa shto Panov vazhi za eden od najnagraduvanite rezhiseri, tuku zatoa shto filmot ima aktuelna tema, tipichna za balkanskite prostori.
Vo nego se traga po general na JNA, koj treba da bide kluchen svedok protiv drugo voeno lice shto go sudi Hag. Svedokot go igra filmskata legenda Bruno Ganc. Scenarioto na filmot vekje dobi dve megjunarodni nagradi, vkluchitelno i specijalnata nagrada „Kishlovski” na skipt-tekst.
Mozhe li povekje detali za sodrzhinata na filmot? – Na kratko toa e prikazna za eden mlad sluzhbenik od sudot na Hag, koj doagja vo edna balkanska zemja za da najde kluchen svedok na odredeni nastani od pochetokot na vojnata. Svedokot bil general na JNA, a potoa dimisioniral. Negoviot lik go igra Bruno Banc, koj vo filmot se vika Nikola Radin. Imeto na pripravnikot od Hag e Vins Harington i akterot e Irec. Od Makedonija e kjerkata na generalot, Natasha Petrovikj, koja ja tolkuva ulogata na Ines. Poradi toa shto Radin ima kjerka i semejna situacija, ogranicheni se negovite dvizhenja. Filmot pochnuva kako sudska drama prodolzhuva kako politichki triler i na kraj zavrshuva kako semejna i moralna drama.
Dali filmot otslikuva zhivotna prikazna na voen komandant od Balkanot? – Filmot ima pristojna distanca od kakva bilo politika, od kakva bilo prepoznatlivost. Sekoe spomenuvanje e shpekulacija. Na pres-konferencijata vo Bitola samiot Bruno spomena edno ime od Balkanot i deka politichkiot moment go vovel vo filmot, shto za mene beshe iznenaduvanje zashto za toa ne sme razgovarale. Vo momentot koga kje spomneme realni iminja, odime vo eden haos i zabluda. Togash vekje prestanuvame da zboruvame za filmot. Vo nego se potsetuva na ona shto sme go videle i slushnale. No, site akteri se surogati na lugje za koi ili sum prochital ili sum gi znael lichno ili sum gi izmislil.
Beshe li teshko da se dobie golemiot Bruno Ganc? – Tezhinata beshe vo toa shto trebashe da se cheka nekolku meseci da go prochita scenarioto, pa da se sretne so rezhiserot. Toa mu beshe uslov. Moeto iskustvo e deka kolku e podobar glumecot, tolku e poprofesionalen i so nego poednostavno se raboti. Presudno beshe glumecot da bide Shvajcarec poradi finansiranjeto. Sekoja zemja si dava svoja participacija. Za Shvajcarija da go finansira ovoj proekt trebashe da ima shvajcarski akter. Jas od prvo bez nikakvo razmisluvanje rekov ako mora da bide Shvajcarec, neka bide Bruno Ganc. Da ne se soglaseshe, mozhebi i filmot nemashe da se snimi.
Zhiveete vo Shvajcarija. Dali vo stranstvo ima povekje rabota za nashite rezhiseri? – Mojata sopruga polovina e Shvajcarka. Vo Shvajcarija sme od semejni prichini, a ne od profesionalni. No chovek treba neshto da raboti, pa jas odluchiv da se zanimavam so ona shto go rabotev cel zhivot, so filmot. Uporno prodolzhiv i vo novata sredina so starata profesija. Ja osnovav produkcijata „Kamera 300″. Sekako deka ima teshki momenti i vo Shvajcarija i vo Makedonija. Moite kolegi bez razlika dali se vo Shvajcarija, Makedonija ili vo Amerika ponekogash razmisluvaat: „Shto kje mi e ova, zoshto ne odberam poseriozna profesija?”. Sekoj den vo nashite profesii e predizvik.
Kako ja ocenuvate makedonskata kinematografija? – Vo makedonskata kinematografija se sluchi edno malo chudo, eksplozija na filmovi vo poslednite osum godini. Zgolemen e budzetot za snimanje, dadoa ekonomski stimulativi za da gi privlecheme stranskite producenti. Makedonija e edna od najinteresnite zemji od regionot, a edna od pointeresnite i vo Evropa. No, mislam deka e vreme po dolgi godini da se snimi nasha serija, koja kje bide na visoko nivo i kje mozhe preku reklami da sobere povekje sredstva otkolku od kinobileti i da se prodava vo sosedstvoto.
(“Dnevnik”)
