Fragment na freska od sveti Gjorgji vo istoimenata crkva vo Struga go potvrduva podatokot deka ova e najstar hristijanski verski objekt vo Struga, koj datira od sredinata na 13 vek.
Spored Sasho Cvetkoski od Centarot za izuchuvanje kulturno nasledstvo pri MANU, otkrivanjeto na ovoj fragment od freska vo crkvata „Sveti Gjorgji” e ushte edna potvrda deka hramot postoel i vo 13 vek.
– Ako dosega starinata na crkvata ja cenevme po ikonata na Sveti Gjorgji od 1267 godina na nashe golemo iznenaduvanje pred povekje od eden mesec se otkri fragment na freska koja datira od istiot period, odnosno sredinata na 13 vek. Toa za nas beshe ogromno iznenaduvanje, no i ushte edna potvrda deka navistina najstarata crkva vo Struga postoela vo sredinata na 13 vek. Toa e golemo otkritie za koe doprva kje se podgotvuvaat site nauchni analizi, pojasni Cvetkoski.
Hramot, posochi toj, egzistiral niz vekovite i povekje pati bil obnovuvan se do 19. vek koga e napravena poslednata golema obnova i datira deneshnata crkva „Sveti Gjorgji”.
– Ovaa godina odbelezhuvame 180 godini od obnovata na crkvata, a deneshnata crkva e obnovena 1835. Vnatre imame ikoni i crkovni i liturgiski predmeti koi datiraat od razlichni hronoloshki periodi. Imame golem del na postvizantiski ikoni, odnosno period na osmanliskata uprava period od 16 i 17 vek koga vo istoriski izvori povtorno imame potvrda za postoenje na ovaa crkva bidejkji togash imalo skriptoriski centar, kade se prepishuvale stari knigi. Imame potpishani iminja na poznati skriptografi, koi rabotele vo crkvata „Sveti Gjorgji”, eden od niv e i monahot Viktor koj krajot na 17 vek potpishuva edna od tie knigi, izjavi Cvetkoski.
Vo crkvata „Sveti Gjorgji” vo Struga dominiraat ikoni od docniot sreden vek, od vremeto na prerodbata i od poslednata obnova 1835 godina.
