Celi 18 godini brachniot par Nina Dimitrova-Shmiger i Roland Shmiger rabotele na izgotvuvanjeto na ova kapitalno delo. Se zapochnalo kako eden vid hobi, a prerasnalo vo proizvod vreden za sekakva pochit.
Slavistot Roland, za vreme na studiskiot prestoj vo 1988/1989 godina vo Skopje, ja zapoznal Nina, togash asistentka na Katedrata za makedonski i jugoslovenski jazici na Univerzitetot “Kiril i Metodij”. Ljubovta ja krunisale so brak, Nina go napushtila rabotnoto mesto i zaminala vo Germanija, kade od pochetokot na 1990-te godini Roland pochnal da raboti kako preveduvach i tolkuvach. Vo negovata rabota se pojavila golema potreba od rechnik shto pokriva razlichni sferi.
„Togash sè pochna so sobiranje ekvivalenti na struchni termini shto gi srekjavavme vo preveduvachkata rabota, a gi nemashe vo rechnicite. Nabrgu potoa pochnavme i nasocheno da barame zborovi. Ne go izbravme klasichniot pristap za izrabotka na rechnici. Obichno celi timovi sobiraat so godini rechnichki materijal, ekscerpirajkji najrazlichni pismeni izvori. Potoa rezultatite se alfabetiziraat i od niv se pravi rechnik. Nie pochnavme od A, pa zbor po zbor prodolzhuvavme do poslednata bukva na rechnikot. Pritoa kako skelet se vodevme po zborovniot sostav na germanskiot pravopis, “Duden”. Prevodnite ekvivalenti gi baravme nasocheno”, raskazhuva Roland za “Dojche vele”.
„Za toj period potragata po zborovi ni prerasna vo navika, da ne kazheme vo manija. Vekje ne sme vo sostojba da gledame film, da slushame vesti ili da chitame kniga bez potsvesno da gi skenirame tekstovite od gledna tochka dali sodrzhat nekoja vredna edinica za rechnikot. Se stremevme vo rechnikot da go vkluchime kako sekojdnevniot jazik, taka i terminologijata na mnogubrojni struki i nauki, kako na primer biologija, hemija, fizika, muzika, medicina, politika, geografija, geologija, ekonomija i pravo. Vo mnogu sluchai upotrebata na zborovite se ilustrira so primeri i frazeoloshki edinici. Za razlika od povekjeto rechnici, ne gi izbegnuvavme nitu vulgarnite zborovi. Tie, spored nas, se isto taka sostaven del na eden jazik i mora da bidat odrazeni vo edno takvo obemno delo”, istaknuva Nina.
Teshka zavrshnica – naogjanje izdavach
So ogled shto za germanskiot jazik vo Makedonija postoi se pogolem interes, shto e i razbirlivo ako se zeme vo predvid orientacijata na zemjata kon EU i stopanskite vrski so Germanija, „motorot” na Unijata, bi se ochekuvalo vo zemjata da postoi interes za izdavanje na ovoj rechnik i negovo prechekuvanje so rashireni race. No, iskustvoto na sopruzhnicite Shmiger e gorchlivo.
„Nie sakavme da go izdademe rechnikot vo Makedonija, kade shto e najgolem brojot na potencijalnite korisnici. Pregovaravme so izdavachka kukja, koja imashe zhelba da se nafati so izdavanjeto na nasheto delo, no finansiite ne dozvolija da se izdade takov ogromen trud koj, sepak, ne mozhe da se ochekuva da se prodade vo nekoj ogromen tirazh. Na krajot na kraishtata, propadna proektot. Pochnavme da barame izdavach vo Germanija. Za srekja, izdavachkata kukja ‘Buske’ od Hamburg pokazha interes i nashiot trud konechno vide bel svet.
Chuvstvuvame golemo olesnuvanje shto dolgogodishnite napori dovedoa do vidliv i opipliv rezultat. Megjutoa, istovremeno zhalime mnogu shto rechnikot, so ogled na toa deka e izdaden vo Germanija, samo teshko kje si go probie patot do potencijalnite korisnici vo Makedonija. Toa e navistina kapka pelin vo chashata na radosta od uspeshno zavrshenata rabota”, istaknuvaat Nina i Roland.
So ogled na toa shto poradi maliot tirazh ne dobivaat honorar za prodaden primerok od rechnikot, tie nemaat ni informacija kako se prodava deloto. No, sepak za niv e uteha shto dosta nauchni institucii i biblioteki vo zemjata i vo stranstvo go kupile rechnikot.
„Na primer germanskata ambasada vo Skopje ѝ podari na Katedrata po germanski jazik pri Skopskiot univerzitet ‘Sv. Kiril i Metodij’ dva kompleta od rechnikot za rabotata na nauchnicite i na studentite. Toa ni vleva nadezh deka, sepak, nashiot trud kje si go najde patot do zainteresiranite lica”, velat Nina i Roland Shmiger.
(“Dojche vele”)
