Vo Lerinsko i vo Vodensko chesto se zboruva na Makedonski jazik iako zlatna zora go vrati stravot.
Vo Lerinsko i vo Vodensko sretnav mnogu zhiteli shto zboruvaa na makedonski jazik. Ova so chist makedonski govor ni go reche Giom Zhavure, geograf, istrazhuvach i direktor na Francuskata alijansa vo Bitola. Dodeka go slushavme kako zboruva, pomislivme deka e Makedonec, a ne Francuzin od Marsej. Sovrsheno go vladee nashiot jazik kako da mu e majchin.
Osven na jazikot, dobar poznavach e i na sostojbite vo pogranichnite oblasti na Makedonija so sosedite Bugarija i Grcija. Nema semejni koreni od ovoj region, tuka go donesla naukata. Predaval na Fakultetot za socijalna geografija vo Marsej i rabotel i nauchni trudovi za megjugranichnite odnosi na balkanskite drzhavi po padot na komunizmot i procesot na evrointegracija. Vekje nekolku godini podgotvuva doktorska teza za megjugranichnite odnosi na Makedonija i sosedite.
Sporot za imeto ne go narushuva sekojdnevieto
– Vo interes na istrazhuvanjeto, gi pominav site sela vo Lerinsko i vo Vodensko. Prvo znaev deka vo Grcija ima lugje shto zboruvaat makedonski. Jas ne kazhuvam shto se po nacionalnost, zashto za mene nacionalnosta e chuvstvo. Nekoi se chuvstvuvaat kako Makedonci, nekoi jazikot go znaat, no ne se chuvstvuvaat kako Makedonci. Vo lerinskiot i vo vodenskiot del sekogash se naogja nekoj shto zboruva makedonski – veli Zhavure.
Vo Makedonija slushnal deka vo minatoto mnogu bila losha situacijata so upotrebata na makedonskiot jazik vo Grcija. No, proagjajkji niz selata i gradovite, zabelezhal deka zhitelite denes ne se plashat da zboruvaat makedonski.
– Izgleda od pochetokot na 2000 godina mnogu e poopushtena situacijata tamu. Lugjeto poslobodno zboruvaat makedonski otkolku prethodno. Nemaat tolku strav i pritisoci. So pojavata na Zlatna zora se vrakja stravot. No, ne e strashno kolku porano. Ima mnogu panagjuri shto se na makedonski – dodava toj.
Kako terenski istrazhuvach zabelezhal deka sporot za imeto ne gi narushuva sekojdnevnata sorabotka i kontaktite megju zhitelite vo pogranichnite regioni na Makedonija i Grcija. Tie shto sakaat da sorabotuvaat, veli toj, sekogash naogjaat reshenija. Posochuva deka postojat praktichni primeri koga na dogovori megju pravni subjekti se postavuvale znaminjata na drzhavite namesto iminjata.
Poevtini studii vo Bugarija za politichka polza
Negovata nauchna istrazhuvachka rabota vo 2008 godina na Balkanot ne pochnala vo Bitola ili vo Lerin, tuku vo Sofija. Po primerot na koleshka od Francija, koja gi istrazhuvala odnosite megju Romanija i Moldavija, odluchil da otpatuva vo Bugarija kako poraneshna komunistichka zemja shto vo 2007 godina vlegla vo EU, za da ispita kako toa vlijaelo vrz odnosite so sosednite zemji. Zabelezhal deka vizite shto gi vovela kon Makedonija i rastot na cenite go namalile brojot na Makedoncite shto patuvale vo Bugarija po trgovija i drugi potrebi.
Istrazhuvanjeto go objavi vo svojata magisterska teza „Megjugranichnite odnosi na Bugarija i Makedonija”, koja ja odbrani na Univerzitetot vo Marsej.
Zhaneta Zdravkovska
Bitola e tripati pomala od Nish, no ima ist broj uchenici
Otkako Zhavure e direktor na Francuskata alijansata vo Bitola, raste brojot na uchenicite po francuski jazik. Alijansata e megjunarodna mrezha rasprostraneta niz 146 drzhavi so cel promocija na francuskiot jazik i kultura. Predavanjata se na mnogu kvalitetno nivo, a uchenicite mozhat potoa da polagaat megjunaroden DELF-ispit, koj e na nivo na Toefl vo angliskiot jazik.
– Alijansata postoi 14 godini. Ottogash postojano imame nad sto uchenici. Toa e mnogu dobro za eden grad kako Bitola. Za sporedba, vo Nish vo francuskiot institut ima 130 uchenici. Toa pogolem grad, so rechisi 300.000 zhiteli, tripati pogolem od Bitola, a ima ist broj uchenici. Sega imame 130 i vo Bitola – dodava Zhavure.
I prijatelite i soprugata mi zboruvaa samo na Makedonski
Jazikot go sovladal za chetiri godini sam, bez privatni chasovi i nastavnici.
– Imav srekja shto site prijateli shto gi zapoznav vo Bitola, pa i taa shto mi e sega sopruga, iako e polu-Francuzinka, no od Bitola, zboruvaa samo na makedonski. Navistina beshe teshko pet-shest saati da sedish so lugje shto zboruvaat nepoznat jazik. No, ako mi zboruvaa angliski, ushte ne kje znaev makedonski – dodava nashiot sogovornik.
