Dodeluvanjeto na subvencii za pottik na domashnata muzichka industrija denovive ja branuva javnosta.
Zakonot so koj muzicharite dobivaa okolu 512 iljadi evra godishno zapochna da se sproveduva vo 2014 godina, no naide na golem broj na kritiki od javnosta. I dodeka javnosta na socijalnite mrezhi ne gi shtedi kritikite na smetka na muzicharite, no i politicharite koi go donele ovoj zakon ( beshe donesen vo vremeto koga ministerka za kultura beshe Elizabeta Kancheska Milevska), muzicharite koi ostanaa bez subvenciite reagiraat deka im e nanesena shteta, ne samo niv, tuku i opshto na makedonskata muzika.
Nekoi od niv vekje najavija tuzhba so koja kje baraat dosledno pochituvanje na zakonot, dodeka pak drugi reagiraat deka nepravedno se napadnati, kako da se kriminalci, iako ti ne se onie go donele zakonot.
Gjorgji Krstevski, chie ime chesto se spomnuvashe koga bea subvenciite vo prashanje, za “Fokus” raskazhuva za aktuelnata sostojba so domashnata muzika, za toa kolku subvencii dobil i kolku pari potroshil za snimanje na pesni i spotovi, za plakjanjeto na ogromni honorari na pejachite od sosedstvoto koga ni gostuvaat, no i za obvinuvanjata deka pejachi koi dobivale subvencii se partiski poslushnici.
– Pred da odgovoram na prashanjata i dadam svoe mislenje za aktuelnata sostojba za Zakonot za poddrshka na makedonskata muzika, kje si dozvolam jas da postavam nekolku prashanja, do vas novinarite i javnosta i do sekoj eden koj zhivee pod ova malo i napateno parche nebo. Ne baram odgovor, samite odgovorete si, vo sebe, so svojot moral i svojata svest.
– Kolku turbo folk i ostanati dzvezdi od sosedstvoto gostuvaat na nashite opshtinski proslavi, novi godini, gradski proslavi, vakvi i onakvilendi i ostanati nastani i kolku MILIONI evra Budzetski NAShI pari im se isplakjaat ?
– Kolku koncerti i gostuvanja vo kafichi i diskoteki imaat istite tie godishno i kolku MILIONI evra se odlevaat na toj nachin od MK, sekako vo kesh!? (ne prashuvajte kolku nashi izveduvachi imaat nastapi vo nivnite zemji i kolku pari se vlevaat vo MK, kje bide smeshno neli?)
– Kakov e primerot shto i go davame na nashata mladina so takvite postapki i kolku toa kje ne chini vo idnina, kako ugled, vospituvanje, samosvest, kultura, i kolku generacii osakatuvame ?
– Zoshto Makedonija e edinstvenata zemja vo svetot shto nema muzichka televizija?
– Zoshto Makedonija e edinstvenata zemja vo svetot kade na radio i TV daleku povekje e zastapena stranskata muzika od domashnata?
– Kolkavi se godishnite avtorski honorari na nashite avtori vo sporedba so onie vo sosedstvoto ? (za svetot da ne zborime)
– Kolku chini pesna i spot na balkanskite izveduvachi?
– Od koja zemja e slednata serija shto kje se prikazhuva na nashite televizii?
– Koga, (ne dali) koga e sledniot koncert na Aca Lukas i kompanija i kolkav e nivniot honorar?
Ok, blagodaram. Odime ponatamu – zapochnuva Krstevski.
Po javno upatenite prashanja do mediumite, toj se osvrna na troshenjeto na subvenciite, odnosno dade svoe pojasnuvanje kolku od dobienite pari im ostanuvaat na muzicharite, otkako kje ja snimat pesnata, odnosno spotot.
– Prvo i osnovno, na 3.000 evra odobreni sredstva odzemete personalen danok i DDV. Ostatokot od okolu 2.100 tina evra se raspolozhlivi sredstva so koi izveduvachite treba da realiziraat spot i pesna. Znachi realno i vo praksa ne se 3.000 , tuku 2.100 evra, koi se delat za muzika, tekst, aranzhman, snimanje, miksanje, produciranje, studiski troshkovi, instrumentalisti (tamburashi, armonikashi, violinisti, gitaristi), pratechki vokali, spot (kamera, rezhija, scenario, montazha, lokacii, logistika, garderobi, stajling, dron, dnevnici, ketering, patni troshkovi, itn…)
Vtoro, i vo sluchajov najvazhno! Vo Zakonot e predvideno da se konkurira so gotova ili demo pesna, shto podrazbira muzika, tekst, aranzhman i gore-dolu site prethodno nabrojani stavki, osven spot. Shto znachi izveduvachot i avtorite samite investiraat ogromni pari i mnogu vreme za da mozhe da konkuriraat soglasno Zakonot! Na toa dodadete 1.000 denari sredstva za obemna dokumentacija, notarski i ostanati troshoci po pesna za konkurs. E sega, imame li pretstava kolkava e shtetata i nepravdata shto se nanesuva na izveduvachite, avtorite, i site involvirani strani koi investirale SOPSTVENI sredstva za da konkuriraat, so ponishtuvanje na 5 kvartali kade pretpostavuvam se stignati 500 -tina i povekje pesni ??!!
Znam, lesno e vo ova konfrontirachko i frustrirachko vreme da zapalish nechii strasti, so nadueni sumi, so pola vistini, so pompezni naslovi kakvi se nachitavme periodov, no vistinata e druga i ajde da ja pogledneme slikovito, realno i praktichno – pojasnuva muzicharot.
Toj otkriva deka za tri godini, ako se odbijat danocite, dobil 12.500 evra drzhavni pari za muzika, suma za koja tvrdi deka pejachki od sosedstvoto kaj nas ja zarabotuvaat za eden nastap.
– Kako izveduvach imam konkurirano skoro na site konkursi, odbien sum sigurno nad 20 pati, a za 3 godini isplateni mi se 6 pesni i spotovi, i bidejkji site gi interesira samo kolku toa znachi vo pari, eve, okolu 12.500 evra raspolozhlivi sredstva, koga kje se odbijat danocite. E sega, ako eden dokazhan umetnik vo MK koj ostavil zad sebe uspeshni albumi, bezbroj hitovi, koncerti, se stava na dzidot na sramot za 12.500 evra za koi treba da izraboti muzika, tekstovi, aranzhmani i spotovi za 6 pesni, a nekoja vtoroklasna pevaljka od sosedstvoto kje dojde i za 1 nastap i 6 chasa sose pat kje zeme isto tolku pari shto nekoj gazda kje i gi tupne, vo kesh se razbira, kade nashata mladina euforichno kje se proseljachuva i na toa nikoj nema da reagira nitu od mediumite nitu od drzhavata, togash ovaa nasha napatena zemja ima seriozen problem. Ne mislite taka ??? (prvoklasnite peachi ne gi spomnuvam , tie doagjaat i ni zemaat od 40.000 -100.000 evra za eden nastap, BUDzETSKI PARI na razno razni opshtinski i gradski proslavi, novi godini, i ostanati nastani… i toa trae i trae, a vie molchite i molchite, i pak gi sakame, i pak gi slushame, i pak gi kanime… a tie nas, nitu ne slushaat, nitu ne kanat, a pari da im spomneme bi ni se iznasmeale vo lice, a sekako i bi ni pobarale pari za da gostuvame vo nivnite emisii i mediumi. Toa dragi moi e surovata realnost dodeka nie ovde sami megju sebe se jademe.
I znam, sega kje rechete – koj vi e kriv, ne ste dovolno kvalitetni i konkurentni kako ostanatite od Balkanot, zatoa ne ve slushame, niv si gi sakame imaat ubavi pesni, spotovi… e da, ne sme, i ne mozhe da bideme koga niven spot chini od 10.000 evra pa nagore, a nie so 1.100 evra treba da napravime chuda… Vo pravo ste. I znam, sega kje rechete – pa niv drzhavata ne im dava, sami si zarabotuvaat, alal neka im se parite, i OP, tuka doagjame do glavniot problem! Da, sami zarabotuvaat, no imaat po minimum 5-6 muzichki televizii so ogromni reklamni budzeti, nie nemame ni edna!
Imaat bezbrojni muzichki emisii i shou programi, nie imame mozhebi samo edna.
Besprekorno cvrsto si go shtitat pazarot, pejachite i avtorite, nie nashite gi plukame i gi mrazime!
Od avtorski prava zarabotuvaat deset pati povekje od nashite avtori!
Od izveduvachki prava zemaat isto taka ogromni sumi, nie kaj nas nemame izveduvachki prava! – kategorichen e Krstevski.
Dodava deka ne pola milion evra godishno, tuku duri ni pet milioni evra ne mozhat da ja ispravat segashnata sostojba na estradata.
– I ne e tochno deka pesnite nigde gi nema i ne se slushaat. Mnogu subvencionirani pesni i spotovi na MAKEDONSKI jazik se vrtea na Balkanika, MTV Adria i dr. “Eve me pak” koja ja izveduva Aleksandra Janeva e subvencionirana pesna na koja jas sum avtor i beshe megju najgolemite hitovi poslednite 2 godini, so rechisi eden milion pregledi. Mnogu mladi i kvalitetni izveduvachi dobija shansa shto nikogash nemashe da ja dobijat – da snimat pesna i spot. Za subvencionirana pesna ‘Ti pobeduvash’ e snimen spot na 4 lokacii vo Amerika – kolku za toa se dodadeni SOPSTVENI sredstva, kolku vreme e izgubeno, kolku logistika treba, sigurno ne mislite deka za 1.100 evra e vozmozhno toa, neli?
Toa shto nie nemame muzichka televizija i muzichki emisii, toa shto radijata povekje miluvaat da pushtaat stranska i balkanska muzika e druga tema i drug muabet!
I Mesi i Ronaldo nema da gi znaeme koi se i kako igraat ako ne ni gi pushtaat sekoj vikend vo prajm tajm na TV, a tie pak kje si bidat fenomenalni fudbaleri. Se razbirame neli?
Dragi moi, estradata ni e vo tezhok nokaut, ne pola milion godishno, 5 miliona godishno ne ne opravaat! Treba nacionalna strategija, koja kje opfati mnogu segmenti, inaku ni nema spas, nit jazik kje ni se chue na radio i televizija, nit kje imame estradni i muzichki heroi na koi mladite generacii kje se raduvaat i ogleduvaat, i kje ni ostanat samo stranskite serii, stranskite shoua, i kichot i turbo folkot, sekako – na stranski jazici – veli Krstevski.
Isto kako i pretsedatelot na komisijata koja odluchuva po konkursite za dodeluvanje na poddrshkata, Kosta Karev, i toj se soglasuva deka zakonot ima nedostatoci koi mnogu lugje gi zloupotrebile, no smeta deka ne treba site da se stavaat vo ist kosh.
– Da, zakonot ima mnogu falinki shto nekoi lugje gi iskoristija i zloupotrebija (najsporna beshe kategorijata Dzvezdi kade se konkurirashe so ime i prezime, bez pesna, shto e apsurd!) i tokmu od nea bidejkji e taka postavena izlegoa pesnite koi stvorija najmnogu revolt vo javnosta i losh imidz za zakonot. Mozhebi imalo i neregularnosti i sporni momenti, i ako e taka neka se otkrijat i sankcioniraat vinovnicite, no ne smee zaradi nekolku vinovnici da trpat site ostanati nevini, i da se stavaat site vo ist kosh – nitu e realno, nitu e pravilno, nitu e fer! Vo nekolku navrati bea ponudeni reshenija za izmeni vo Zakonot, so cel da se onevozmozhi zloupotreba i da se dojde do poefikasno funkcioniranje, no ne bea sprovedeni… zoshto, ne znam, prashajte gi nadlezhnite – raskazhuva muzicharot.
Za kraj, toj se navrati i na obvinuvanjata deka pejachite koi shto dobivale subvencii se partiski poslushnici, a mu upati i otvoren apel na premierot Zoran Zaev, porachuvajkji mu lichno da se angazhira, bidejkji smeta deka izveduvachi i avtori se izmameni i ostaveni na cedilo.
– Sakam javno da apeliram i da go povikam premierot lichno da se zaangazhira za ovaa apsurdna situacija kade se ukinuvaat odluki doneseni spored ZAKON, kade stotici izveduvachi i avtori se trudele, troshele vreme i pari so godini, za magichno preku nokj bidat ukinati odluki i avtorite i izveduvachite bidat izmameni i ostaveni na cedilo. Zgora na toa javno plukani i so seriozni obidi za narushuvanje na nivniot ugled koj so godini makotrpno go gradele – raskazha za “Fokus” Gjorgji Krstevski.
