Edna od kluchnite dilemi e zoshto tokmu kaj obikolnicata se sluchi glavniot udaren bran. Zoshto tamu se sobrala vodata, a ne niz odvodnite kanali koi treba da bidat sostaven del od obikolnicata koja beshe (neli) gradena soglasno site standardi:
„Glavniot udaren bran dojde od Skopska Crna Gora, a glavna prichina e shto imame golem broj porojni vodotoci, posebno vo delot nad Stajkovci i Arachinovo kade planinata e rechisi celosno sogolena i ne mozhe nikako da se apsorbira vo zemjishteto. I taa voda jurnuva vo nekoi sobirni kanali i zatoa tokmu tamu udri. Jas barem kolku shto sum bil na teren mozham da kazham deka golem del od tie kanali koi shto treba da bidat besprekoprno raschisteni i proodni za voda za zhal se chesto napolneti so shut i razni otpadoci i namesto da bidat ultraproodni tie se zakrcheni predizvikuvaat razlevanje vo prostorot shto se pokazha katastrofalno”, smeta univerzitetskiot profesor Ivica Milevski.
Kluchno spored nego e vo naredniot period nadlezhnite zasileno i seriozno da se posvetat na prevencijata bidejkji site prognozi upatuvaat deka Makedonija povtorno kje bide izlozhena na ushte pointenzivni vrnezhi:
„Prevencijata e edinstveno mozhna preku izgradba na novi i sreduvanje na starite drenazhni kanali, pogolema protochnost na vakvi vodi koi mozhat da napravat pogolemi problemi kon koritoto na Vardar koja sega ima relativno golema apsorbciona mokj, osven vo delot na Petrovec kade treba da se vodi smetka da se uredi koritoto. Da se posveti i mnogu povekje vnimanie i na biotehnichkite merki koi znachitelno vlijaat na apsorbiranje na vakov tip na vodi no i da se sredat zapushtenite i neischisteni kanali vo koi se frla shut i otpad. Lugjeto ne razmisluvaat koga frlaat otpad, no vidovme kakvi mozhat da bidat posledicite”, predupreduva Milevski.
“Poplava na odgovornosta”
Preku socijalnite mrezhi golem broj od gragjanite iskazhaa kritika zoshto ne bile prezemeni soodvetni merki za prevencija. Del od niv poplavata ja narekoa „poplava i na odgovornosta”. Eve nekoi od tvitovite:
„Skopje ima 1335 km patna mrezha, a 260 km atmosferska. Neka vi bide ova korisen podatok pred drugpat da rechete ne meshajte politika”.
„Bravo politichari, samo vie gradete crkvi i dzamii i krstovi, taman da se pomolime za zaginatite”.
„Plakjame danok za da ima kanalizacija, oprema, pozharna, edinici za vakov sluchaj, za pomosh. Nekoj treba da odgovara shto nishto od toa nemame”.
„Kje kazhat prirodna katastrofa ne se kontrolira i vistina e. Ama se kontrolira izgradba na atmosferski kanalizacii namesto Skopje 2014″.
Se sluchi “vodena bomba” – kolku dozhd navrna?
Spored Hidrometeoroloshkiot zavod (HMZ), golemiot oblak vo forma na potkovica se formiral od drugata strana na Solunska Glava. Prirodnioto dvizhenje bi bilo da pomine nad Skopje i da se upati preku SCG na teritorijata na Kosovo i Srbija. No, poradi silniot kontra-vetar od 80 km/ch, oblakot zastana nad Skopje i tuka celiot se izlea. I toa vo dva navrata, otkako samiot se regenerirashe i sozdadae nova kjelija (vtoriot talas na silni vrnezhi, od 22 do 02 chasot).
Spored podatocite na HMZ, na mernata edinica na Zajchev Rid od 18 chasot vo sabotata do 02 chasot vo nedelata bil izmeren voden talog od 93 l/m2. Na mernoto mesto vo Petrovec (kaj Aerodromot “Aleksandar Veliki”) za istoto vreme e izmereno deka padnal dozhd od samo 5 l/m2!?
Megjutoa, ekspertite tvrdat deka nad Creshevo, Stajkovci i Arachinovo imalo mnogu pogolemi vrnezhi od dozhd, so pretpostavka deka kolichinata se dvizhela i do 130 l/m2 za kritichnite 8 chasa.
Ovaa situacija beshe okarakterizirana kako “vodena bomba”. Vecherta nad Skopje bea registrirani nad 1,000 udari na gromovi.
