Ambientot na podgotovkite na oficijalna Atina za prodolzhuvanje na pregovorite so makedonskat vlada e kako sad pod pritisok.
Grchkata vlada preku svojot minister Kodzijas od petni zhili se trudi da sozdade naboj shto sekojdnevno raste i samo shto ne eksplodiral. Tie sekojdnevno go zasiluvaat presingot nad javnosta i nad stranite involvirani vo procesot, so ambicija deka vo razgovorite za imeto vsushnost kje gi vmetnat i jazikot, drzhavjanstvoto, akronimite, a sega i revizija na makedonskite uchebnici
Nikos Kodzijas vo intervju za drzhavnata ERT otkri novi detali za, spored nego, zaednichki zafati za spravuvanje so nedoverbata pomegju Makedonija i Grcija. Komentirajkji ja sredbata vo Njujork so svojot makedonski kolega, Kodzijas za utrinskata programa na nacionalnata ERT reche deka razgovarale za prezemanje odredeni merki za spravuvanje so iredentizmot i nedoverbata od dvete strani. I toa od noemvri godinava kje bide formirana zaednichka komisija koja okolu 4 meseci kje gi razgleduva uchebnicite od Republika Makedonija. Komisijata kje ima mandat da gi locira, a potoa vo soodvetna procedura da gi otstrani mapite i drugite elementi na iredentizam shto bile prisutni vo ovie didaktichki materijali. I toa samo vo makedonskite uchebnici!?
– Sporot za imeto vo zadninata krie eden problem so iredentizam. Se nadevam i veruvam deka kje postojat merki od nivna strana za ogranichuvanje na iredentizmot. Na primer, vo Njujork se soglasivme so dosta interesnata lichnost – so ministerot za nadvoreshni raboti na sosednata zemja, so gospodinot Nikolas Dimitrov – deka kje napravime zaednichka komisija od noemvri, koja kje raboti chetiri meseci i koja kje gi razgleda uchebnicite za da se otstranat iredentizmot i mapite shto postojat. Toa e eden vazhen chekor shto go napravime, no postojat i drugi za koi pregovarame – objasni shefot na grchkata diplomatija.
Nikos Kodzijas komentirashe deka se cheka da pominat lokalnite izbori kaj severniot sosed, no i vtoriot krug dokolku bide potrebno, pa potoa, kako shto istakna, vladata vo Skopje kje treba da oceni dali se zajaknuva ili ne i, soodvetno so toa, kako shto reche, „da pokazhe dali saka i dali mozhe sushtinski da pregovara za reshenie na sporot za imeto”.
Shefot na grchkata diplomatija prvpat javno ja komentirashe i Vremenata spogodba megju Makedonija i Grcija, za koja reche deka ima svoi nedostatoci, osobeno vo delot posveten na integracijata na Makedonija vo megjunarodnite organizacii. Toj ne ispushti da spomene deka chlenstvoto vo NATO i vo EU kje dojde samo po reshenie na imeto.
– Nashata sosedna, prijatelska zemja, kako shto velam jas, zatoa shto nashite narodi imaat dosta prijatelski odnosi, ne mozhe da se integrira vo megjunarodna zaednica od ovoj tip kako shto se NATO i Evropskata unija bez da bide resheno prashanjeto za imeto, vo soglasnost so toa shto go nalagaat dogovorite od 1990-tite, no i Vremenata spogodba nalaga da se reshi. Slabata tochka na Vremenata spogodba beshe deka pretpostavuvashe oti imeto brzo kje se reshi i zatoa davashe mozhnost sosednata zemja da bara priem vo megjunarodni organizacii. I ne predviduvashe koi merki kje se prezemat dokolku sosednata zemja ne pregovara sushtinski, zatoa shto site ovie decenii ne pregovarashe – reche Kodzijas vo intervjuto za utrinskata informativna emisija na grchkata TV ERT.
