ZBORNIK “ILINDENSKITE SVEDOSHTVA” VO IZDANIE NA DRZHAVNIOT ARHIV
Drzhavniot arhiv na R. Makedonija denovive go objavi zbornikot “Ilindenskite svedoshtva”, kniga 1, prv i vtor del, vo redakcija na Jasmina Damjanovska, Lenina Zhila i Filip Petrovski.
– Makedonskata istorija se ushte raspolaga so pishani i nedovolno istrazheni izvori, koi govorat za sudbinvta na makedonskiot narod. Tokmu takov izvor e zbirkvta dokumenti vo Drzhavniot arhiv na R. Makedonija, del od Fondot 159 so naslov “Izvrshen sovet na NRM. Odbor za dodeluvanje ilindenski penzii. Dosieja na priznati ilindenci (1946 -1956)”. Ovoj istoriski fond e obemen i sozdaden od drzhavnata vlast od 1946 do 1956 godina i nivnata odluka za priznavanje i nagraduvanje na aktivnostite na uchesnicite, mazhi i zheni, vo nacionalnoosloboditelnite dvizhenja od krajot na 19 i pochetokot na 20 vek.
Povikot i odlukata za poznatiot Zakon za ilindenskite penzii rezultiral so dostavuvanje 3,000 dokumenti, odnosno dosieja na iljadnici gragjani od Makedonija, megju koi najvazhni se cekjavanjata na ovie barateli za nivnoto uchestvo vo predilindenskiot, ilindenskiot i postilindenskiot period, opfakjajkji go periodot i na balkanskite vojni, prvata i Vtorata svetska vojna – informirashe Arhivot za najnovoto izdanie.
Sekjavanjata informiraat mnogu detalno za Makedonskata revolucionerna organizacija, za nejzinoto formiranje, izdignuvanje i odrzhuvanje, za voenite podgotovki i stavanje kraj na osmanliska Makedonija. Informiraat za opshtestveno-ekonomskiot kontekst na rastot na organizacijata, nachinot i patot na vooruzhuvanjeto, ceremoniite na zakolnuvanje na chlenstvoto i mehanizmot za odrzhuvanje na tainstvenosta, pokornosta i lojalnosta, kako i za dejstvuvanje i dvizhenjeto na chetite formirani od mnogu poznati ohridski, bitolski, krushevski, shtipski, veleshki vojvodi…
Eve nekoi od tie svedoshtva.
Milan Milenkov Angelov, Sv. Nikole:
“Roden sum 1876 godina vo selo Sopot, okolija Svetinikolsko. Od moeto detinstvo pa se do navrshenata 20-godishna vozrast rabotev zemjodelie pri roditelite. Od 1903 godina bev opfaten od organizacijata V.M.R.O. – Goce Delchev. Od togash sum uchesnik vo taa organizacija i Ilindenskoto vostanie za osloboduvanje na makedonskiot narod vo zasebna avtonomna drzhava… Sum prenesuval oruzhje i vodev borba so turskata vlast vo seloto Karbinci, Shtipsko. Vrshev atentati na turskite poljaci po selata koj go tormozea makedonskoto naselenie. Taka vo selo Prevod, Sv. Nikolsko vo 1903 godina go ubiv poljakot koj vrshel golemi nedela nad Makedoncite i koj se obidel i da grabne edna devojka po ime Vela od s. Sopot. Ova go storiv po naredba na Organizacijata… Deset dena po ubistvoto doagja turskata vlast, me fakja i me nosi vo Kurshumli-an, kade shto mi izrekuva presuda na kazna „vekoven zatvor 101 godina# . So objavuvanjeto na Jurietot, jas bev otpushten od Zatvorot i se vrativ vo rodnoto selo Sopot. So vrakjanjeto od zatvorot ne prestanav da rabotam. I ponatamu prodolzhiv se do 1912 godina, t.e. se dodeka ne nastana Svetskata vojna i taka se rasturi Organizacijata…”
Lazo od togashniot Titov Veles:
“Roden sum 1873 godina. Od 1900 do 1912 godina sum bil aktiven chlen na Makedonskata revolucionerna organizacija za osloboduvanjeto na Makedonija. Vo mojata kukja kade shto zhiveev beshe napravena skrivnica koja sluzheshe za sklad na oruzhje i municija za chetite i skrivalishte za ranetite. Bev aktiven chlen kaj koj stignuvaa najglavnite soopshtenija i nabavki. Vo 1903 godina (za vreme na pretresite i opsadite koi gi vrshea Turcite), bev pretresen od turskite vlasti za edno doverlivo pismo i vo toj sluchaj bev tepan bidejkji vo toj moment go sodzvakav pismoto i go goltnav da ne dojde vo racete na Turcite…”, pishuva megju drugoto vo svojata molba kako dokaz za ispolnuvanje na uslovite za ilindenska penzija,
Vasil od selo Smokvica, gevgeliska okolija, zemjodelec, vo svojata molba pishuva:
“Sum bil deec na Ilindenskoto vostanie i na unishtuvanjeto na turskata vlast od 1898 do 1912 godina. Sum gi pomagal chetite koi se borea za taa cel, so davanje, kupuvanje na municija, hrana, raznesuvanje na pisma do odgovornite rakovoditeli. Kako takov bev pritvoruvan, tepan i machen od turskata vlast… Navodite kje gi potvrdi i najgolemiot zasluzhnik, sorabotnik i machenik na Ilindenskoto vostanie drugarot Angel Dinov”…
Bev zakolnat 1898 na sabja i revolver…
“Bev zakolnat 1898 godina na sabja i revolver deka kje rabotam chesno i verno za Organizacijata i kje gi chuvam nejzinite tajni. Me zakolna Kjoseto Andon. Mi dade pushka kako na legalen kurir i kako takov raznesuvav cheti, oruzhje, hrana vo nashite mesta i preku Vardar, kade shto se spremashe vostanieto, veli eden zhitel od s. Smokvica, Gevgelisko.
Dime od prilepska okolija vo svojata molba pishuva:
“Vo Ilindenskoto vostanie bev uchesnik i toa lichno vo Krushevo, so Todor Oficerot vo borba protiv Turcite, od pochetokot pa do krajot na vostanieto. Kasarnite vo Krushevo gi sardisavme i so gazija frlavme. Kasarnite se zapalija, vojskata pochna da ripa od pendzerinja, nekoi kurtulija, izbegaa, a nekoj gi otepavme. “Mudirot” shto gi ubi komiteto go fativme. Vo Krushevo sedevme 13 dena, chetirinaesettiot stasa ogromna turska vojska, tri iljadi so vodachite. Otstapivme, otidovme vo Cersko, vo planinite…”
Kolarot Kole od seloto Dobrevo, Kochansko:
„Kako mlad so zhelba makedonskiot narod da bide osloboden od turskoto ropstvo, vo 1900 godina pri formiranjeto na rakovodnoto telo vo seloto od kratovskata cheta na vojvodata Dime Berberot i sekretarot Panoiot bev zakolnat za verna rabota na organizacijata i postaven za pomoshnik na vojvodata i granichen kurir. Na taa sluzhba bev so celiot svoj zhivot odaden… Chesto pati sum nosel oruzhje i poshta vo samiot Shtab na organizacijata vo selo Knezhevo kade shto se naogjashe i samiot Damian Gruev…”
Izvrshiv atentat na eden beg opasen za nasheto naselenie…
Stevan od s. Krushche
“Pet meseci pred Ilindenskoto vostanie vo 1903 sobirav oruzhje za makedonskite cheti. Dva meseca pred Ilinden 1903 godina dobrovolno se prijaviv vo chetata na vojvodata Slaveiko Arsov, kade shto vezhbav so pushka. So mojata cheta na Ilinden vecherta uchestvuvav vo palenjeto na Turskiot an vo seloto Krushche, Resensko. Uchestvuvav vo golemata bitka na planinata Bigla. Vo taa bitka se borev protiv Turcite dvaeset i chetiri chasa neprekinato i bev ranet so tri kurshumi, vo glavata, vratot i desnata raka. Po smrtta na vojvodata Arsov, koj zagina vo Shtip, vo borba protiv turskata vojska, jas se pridruzhiv na vojvodata Krste Traikov. Po negovata naredba izvrshiv atentat na eden beg koj bil opasen za nasheto naselenie, a koj se vikal Zekian…”.
Mitra od Murgashevo, Demirhisarsko:
“Rodena sum 1881. Godina vo selo Vardino, Demirhisarsko. Pred 1903 ushte od togash kako zhena pochnav da pomagam na chetata na vojvodata Velko Markovski so perenje alishta, predavanje na pisma od selo do selo. Bevme organizatori so mojot mazh. Ni beshe nalozheno da napravime skrivnica vo nashata kukja. Po poginuvanjeto na vojvodata vo selo Rakitnica, vo nashiot reon nastapi vojvoda Vancho Dzoneto, koj so 12 dushi dojde vo nashata kukja. Vo toj moment nekoj shpion ja izdade chetata i nashata kukja beshe sardisana od turskiot asker, ali jas kako svesna zhena ja otvoriv skrivnicata i vlegoa 12 dushi i taka uspeav da gi spasam od smrtta. Po pretresuvanjeto na seloto ne se najdeni. Mene so maloto dete me odvedoa vo s. Pribilci pri “mudirot”, bosa i po snegot i tamu me machea za da ja izdadam chetata, no jas so tvrda volja ne go storiv toa…”, pishuva vo svojata molba
Spored direktorot Petrovski, Drzhavniot arhiv na RM odluchi da gi objavi originalnite dokumenti so nadezh deka kje go razbudi interesot za povtorno preprochituvanje, istrazhuvanje, analiziranje na memorijata na obichnoto gragjanstvo za toa shto napravilo vo imeto na Organizacijata i makedonskoto revolucionerno dvizhenje.
So nivnoto publikuvanje sega, 70 godini od nivnoto sozdavanje, nauchnicite vo Makedonija i nadvor od nea imaat mozhnost da ja sfatat makedonskata istorija na globalno nivo.
