Evropa snimala filmovi za Ilindenskoto vostanie i posledicite od nego ushte vo 1903 godina. Za ova zboruva novata kniga na filmskiot kritichar Ilindenka Petrushevska „Samo sonot e stvarnost”, koja beshe promovirana na filmskiot festival „Brakja Manaki” vo Bitola.
Knigata donesuva podatoci za film snimen za Makedonija vo 1903 godina. Toa bil filmot „Kolezhite vo Makedonija” snimen vo produkcija na kompanijata „Brakja Pate” od Francija. Inspiracijata za filmot bilo Ilindenskoto vostanie i represiite vrz civilnoto naselenie od strana na turskata vlast.
„Rezhiser na prviot film snimen za Makedonija bil Lisien Nongie. Snimanjeto bilo napraveno vo studijata na kompanijata vo Vensan, vo blizina na Pariz. Filmot imal dolzhina od 35 metri, a proekcijata traela dve minuti. Bil prikazhuvan vo Francija i Velika Britanija pod naslov „Turski surovosti”. Ova atraktivno ostavruvanje stignalo i na Balkanot. Vo 1904 godina filmot bil prikazhuvan vo Ljubljana, a potoa i vo Belgrad”, pishuva vo knigata.
Velika Britanija isto taka vo 1903 godina snimila dokumentaren film za Makedonija i posledicite po Ilindenskoto vostanie. Taka, knigata sodrzhi podatoci deka prviot dokumentaren film vo Makedonija go snimil Charls Rajder Nobl od London kogo kompanijata go ispratila da gi dokumentaira nastanite po vostanieto (dve godini pred prvata kamera na brakjata Manaki). Britanskiot snimatal ovde prestojuval od esenta 1903 ta do pochetokot na 1904 godina. Za toa vreme snimil osum filmovi vo Pirinska i jugoistochna Makedonija. Vkupnata dolzhina na montiranite filmovi bila 253 metri, a vremeto na prikazhuvanje 15 minuti.
Eden od negovite poatraktivni filmovi bil „Makedonskite vostanici se borat so Turcite” vo koj bila prikazhana dramatichna presmetka na vostanicite so Turcite, pri shto eden vostanik zaginal, a chetvorica bile povredeni. Ovoj film vo 1904 godina bil prikazhuvan vo London vo uglednata sala „Alhambra”. Pobudil golem interes, pa informacii za nego objavile vodechkite britanski vesnici „Blek end vajt”, „Morning post”, „Pelikan”. Ovoj film bil prikazhan i vo Makedonija i Bugarija i drugi, pishuva vo knigata na Petrushevska.
Knigata sodrzhi mnogu podatoci za razvojot na makedonskata kinematografija, no napishani na interesen nachin i so brojni lichnosti koi pridonele za razvojot na makedonskoto kino, a koi i denes ne i se poznati na javnosta.
– Ova e prilog za razvojot na makedonskata kinematografija i sakav da bide podostapen za chitatelite, da go sodrzhi najbitnoto i chuvstvoto na lugjeto shto se zanimavale so film. Tie imale son. Imav sredbata so lugje shto imale kino-sali, osobeno vo Shtip so Lazar Kazandziev, chovek koj vistina sonuval, no koj po 1945 godina duri bil i vo zatvor za nishto. Mene mi trebashe cela nedela so 3.000 vrski da stignam do niv, mislea deka sum provokator, UDBA, a ova se sluchuvashe vo 80-tite godini. Otkako se zapoznavme bev drag gostin. Trebashe da se dopre do tie lugje. Jas samo sakav da gi soberime artefaktite za nashata kinematografija, veli Ilindenka Petrushevska.
Knigata donesuva podatoci za bitolchanecot Lazar Sorchev, koj prikazhuval filmovi ushte pred brakjata Manaki da go otvorat nivnoto kino na Shirok sokak.
„Lazar Sorchev se vratil od Amerika neposredno pred zavrshuvanjeto na Prvata svetska vojna i vo edna baraka vo centarot na Bitola otvoril kafeana. Po nagovor na svojot prijatel Temelko Trajkov vo salata instaliral kino proektor i so proekcii pochnal 1920 godina. Pokraj programite so igrani filmovi ednash nedelno vo pretpladnevnite chasovi imalo besplatni proekcii na zdravstveno edukativni filmovi pridruzheni so soodvetni predavanja. Kinoto rabotelo do 1923 godina so toa shto vo zimskiot period od 1921 do 1923 godina im go izdaval kinoto na brakjata Manaki dodeka tie ja gradele nivnata kinozgrada na Shirok sokak”, pishuva vo knigata.
(“Dnevnik”)
