Vo organizacija na univerzitetot “Kolumbija” grupa grchki novinari, zaedno so solunskiot gradonachalnik Butaris, imaa sredbi so visoki makedonski pretstavnici
„Dodeka nie sporime za imeto, begalcite kje ne preplavat”, im poracha pretsedatelot Gjorge Ivanov na grupata grchki novinari, koi vo organizacija na Univerzitetot „Kolumbija” od Njujork minatiot vikend za prvpat bea na sredbi so makedonski funkcioneri. Spored nego, sega, koga i ednite i drugite se soochuvame so bezbednosni problemi predizvikani od begalcite, nikoj vekje ne se optovaruva so toa prashanje, iako, kako shto reche, toa gi blokira drugite, pa se pozhali na otsustvo na kakva bilo razmena na informacii okolu sostojbata so begalcite od grchka strana.
„Od Makedonija vo momentov ima 110 borci vo Sirija, 25 zaginaa a 69 se vrateni tuka, vo zemjata. Teroristite go koristat koridorot za begalcite, za da vlezat neregistrirani vo zemjite, a vidovte shto napravija samo osummina od niv vo Francija”, alarmirashe Ivanov. Spored nego, nelogichno e vo vreme na vakvi zakani da nema voopshto sredbi na bezbednosnite sluzhbi na dvete zemji, da nema nikakva razmena na informacii megju niv, osven na policijata na granicata i da nema najavi kolku begalci doagjaat od grchka strana, iako i premierot Aleksis Cipras mu vetil lichno deka neshto kje se smeni.
Za da ja ilustrira dramatichnosta na nekomunikacijata, toj gi potseti novinarite deka 24 godini nema sredba megju grchki i makedonski pretsedatel i deka i so drugi zemji imame otvoreni prashanja, pa toa ne e prechka da se sorabotuva za drugi aspekti. „Nema izgovor vekje da nemame sorabotka za migrantite”, naglasi Ivanov, dodavajkji deka vakvata sostojba kje ja zloupotrebi nekoj. Pritoa, soopshti deka eden den sme imale duri 14.000 migranti na granicata, deka nema teorija site da bidat registrirani, deka za dva meseca sme imale 7.500 incidenti na granicata, bidejkji golem broj sakaat da ja izbegnat, pa pominuvaat ilegalno i deka duri 10.000 od niv vo poslednite dva meseca bile mali deca bez roditeli – fenomen chija zadnina se› ushte ne se znae, vo smisla dali se sirachinja ili stanuva zbor za trgovija so lugje.
„Kako dete od jugot, pochesto odev vo Solun otkolku vo Skopje. Kako pretsedatel shest godini ne sum bil vo Grcija. Mi fali mirisot na pazarot, na nes-kafeto, kafeanata ‘Totis’, grchkite specijaliteti… Mu prativ pet oficijalni pisma na prethodniot grchki pretsedatel za da ostvarime sredba, bidejkji i taka prashanjeto za imeto e vo nadlezhnost na Vladata i na MNR. Pobarav da mu se javam na telefon na noviot pretsedatel i da mu go chestitam izborot i se’ ushte chekam da se ostvari toa”, izjavi Ivanov pred novinarite od nekolku grchki redakcii. Nim toj im poracha deka mu e milo shto gi gleda, iako bile potrebni 24 godini da se sluchi toa i sredbata da ja organizira profesor od Univerzitetot „Kolumbija”.
Posetata na grchkite novinari beshe eden od trite paralelni nastani shto ovie denovi bea organizirani od Univerzitetot „Kolumbija”, koj gi sobra i makedonskite i grchkite profesori i biznismeni. Biznismenite gi pridruzhuvashe gradonachalnikot na Solun, Janis Butaris, koj voznemiren od mozhnite sluchuvanja so verojatnosta deka tie kje navalat vo Solun, javno zaprasha dali e polesno namesto da tranzitiraat niz balkanskata ruta, da bidat prefrlani so charter-avioni do tamu kade shto gi primaat.
Butaris, podocna imashe sredbi so gradonachalnikot na Skopje, Koce Trajanovski i liderot na SDSM, Zoran Zaev. Po sredbata so Trajanovski, shto ja oceni za mnogu porelaksirana od prviot pat, toj najavi deka chlenovi na ZELS po izborite kje dojdat vo Grcija na sredba so nivnata regionalna asocijacija. Neformalen kakov shto e, toj izjavi deka „mrazot se skrshil” kaj Trajanovski koga go zaprashal dali mozhe da zapali cigara, po shto site na sostanokot bile zadovolni.
Pritoa, Butaris baral da si razmenat informacii za iskustvata okolu spravuvanjeto so gjubre, za zagaduvanjeto od Vardar, za zashtitata na vizantiskite crkvi na dvete strani od granicata, razmena megju obrazovnite institucii i slichno. Za novinarite toj dade ocenka za „Skopje 2014″, no ne politichka tuku gradonachalnichka.
Spored nego, statuite ja narushuvaat estetikata na gradot poradi prekubrojnosta i goleminata, zabelezhuvajkji deka olku golemi i brojni spomenici nema nikad vo svetot. „Ova e prashanje na estetika. Nesoodvetni se i dimenziite na izgradenite objekti”, poracha gradonachalnikot na Solun.
Potoa dade i politichka ocenka za sporot so imeto i involviranite vo nego, otkako od sredbata so Ivanov zakluchil deka pretsedatelot e mnogu naklonet na Grcija i deka e umeren politichar, pri shto zaedno dogovorile da vlijaat sporot da se reshi. Toa go smetashe za obvrska bidejkji vo Solun pochnal problemot i tamu treba da se reshi, spored nego so „napad na prijatelstvo”, najavuvajkji deka kje go pokani lichno Ivanov na ruchek.
Otkako oceni deka na EU ne im e gajle za problemot, a od ambasadorot na SAD vo Makedonija slushnal ocenka deka odlaganjeto na reshenieto e na shteta na Grcija, Butaris konstatirashe deka grchkiot diplomatski servis e mnogu konzervativen i ne gi reshava otvorenite prashanja, tuku cheka nekoj drug da im gi reshi.
Vo eden moment toj se chudeshe zoshto se sramime od svoeto slovensko poteklo i prisvojuvame drugo, a potoa tvrdeshe deka Makedonija e geografski poim, nitu grchka, nitu makedonska, za da zakluchi isto taka deka BJRM e „vic” i deka, na primer, SAD nikogash nema da ja ubedat Grcija da go smeni stavot. Za premierot Nikola Gruevski oceni deka odi vo pravec da ne se reshi imeto, a za Zaev deka mu se videl „mnogu normalen chovek”, pa mu ponudil pomosh okolu prakjanje nabljuduvachi na izborite.
Inaku, biznismenite razgovaraa za sorabotka vo nekolku sektori i pritoa najavija deka kje rabotat na dogovaranje avionska linija megju Skopje i Atina i na doizgradba na paten i zheleznichki koridor, spored grchkite zhelbi od nashata teritorija do Igumenica. Tie, isto taka, objavija deka vo momentov vo ramkite na programata za privatizacija, pokraj proektite za golemi svetski igrachi, kako pristanishteto vo Solun i aerodromot, ima i dosta pomali objekti i drugi imoti shto ne dobile publicitet, a se vo turistichkite regioni na severna Grcija, kako hoteli, kampovi, apartmani i slichno. Kako shto beshe recheno, vo momentov 3.000 vakvi imoti se planirani za privatizacija. Od iznesenite podatoci, pokraj poznatiot deka Grcija e navodno najgolem investitor i trgovski partner na RM, proizleze deka ovaa sosedna zemja ja zgolemila trgovskata razmena so Makedonija rechisi tripati od 2005 godina, deka toj trend raste, a makedonskata vo Grcija, po prviot zalet, stagnira so godini i rechisi nema makedonski investicii kaj niv.
(“Utrinski vesnik”)
