INTERVJU NA PRETSEDATELOT NA MAKEDONIJA ZA GRCHKATA TV “STAR” ZA MIGRANTSKATA KRIZA
Site aktivnosti koi gi prezema Republika Makedonija vo spravuvanje so begalskata kriza se vo soglasnost so merkite dogovoreni od strana na site zemji na balkanskiot koridor i nishto dosega prezemeno ne e ednostrano ili samoinicijativno, izjavi pretsedatelot na Republika Makedonija, Gjorge Ivanov vo intervjuto za grchkata televizija „Star”.
– Grcija znaeshe deka koga Avstrija kje ja ispolni kvotata, taa kje zapochne so celosno zatvoranje na koridorot. Toa se sluchi i toa go znaeja site vo Grcija. Zatoa nie insistiravme koga kje dojde toj moment da pochne da se prazni teritorijata na Grcija. Da se najde nachin, dali preku vozdushni koridori, site shto ostanale vo Grcija da bidat preneseni do zemjite na destinacija kade izjavile potreba da odat, pretezhno vo Germanija, izjavi Ivanov vo intervjuto za grchkata televizija.
Na prashanjeto dali Makedonija kje ja prodolzhi ogradata na juzhnata granica, Ivanov izjavi deka ogradata e podignata so cel zashtita od ilegalna migracija i deka blagodarejkji na nejzinoto postavuvanje Makedonija obezbedi 99 otsto registracija na ilegalnite migranti.
– Nie ja chuvame teritorijata na nashata drzhava i zatoa ja dignavme zhicata, ne da se shtitime od Grcija, tuku od ilegalnata migracija koja doagja od teritorijata na Grcija. Se dodeka ima ilegalna migracija, taa zhica kje stoi i kje se chuva so oprema za razni taktichko operativni merki. Kje vgraduvame termalni kameri, kje vgraduvame senzori, oprema, za da sprechime ilegalno da minuvaat. Sekoja vecher po 20 lugje ja oshtetuvaat ogradata i sakaat ilegalno da preminat. I toa treba da zapre. Toa e od korist i za Grcija. Koga tie kje znaat deka ne mozhat da odat na sever, nema da doagjaat nitu vo Grcija. Zatoa ovoj period treba da go izdrzhime, da bideme megjusebno koordinirani i da prezemame sinhronizirani akcii, izjavi makedonskiot pretsedatel.
Vo odnos na aktuelnata sorabotka so Grcija, Ivanov reche deka se ushte nedostasuva megju-institucionalna sorabotka i doverba.
– Nie propushtivme dolg period poradi neodgovornosta na lugje od vashata drzhava kon bezbednosniot problem, da prevenirame mnogu takvi sluchai. I zatoa ova e interventno. Za pofalba e reakcijata na vashiot premier, no zar trebalo da dojde pretsedatel na drzhava za da so vashiot premier reshava problemi vo nadlezhnost na policiite, istakna Ivanov vo intervjuto.
Shefot na makedonskata drzhava izjavi deka grchkata strana odbi razmena na bezbednosni informacii vo kontekst na begalskata kriza i ja prekina praksata na sredbi na grupite za gradenje na merkite na doverba.
Prashan za komentar na izjavata na grchkiot minister za nadvoreshni raboti deka po odlukata za zatvoranje na koridorot Makedonija kje ima posledici za evropskite i evroatlanskite integracii, pretsedatelot Ivanov mu poracha na Kodzijas da si ja povleche izjavata.
– Shto mozhe Grcija povekje da napravi? Da ne blokira ushte 25 godini kako dosega shto ne blokirashe? Ne e toa nachin na dobrososedstvo i na odnosi megju narodi koi zhiveat i se osudeni da zhiveat zaedno. Nitu mozheme da ja smenime istorijata, nitu mozheme da ja smenime geografijata, reche Ivanov.
Na kraj pretsedatelot Ivanov porachuva deka Makedonija i Grcija kako dva soseda mora da sorabotuvaat, bidejkji dvete zemji gi obedinuva idninata na mladite generacii, koi ne sakaat da robuvaat na politichari i lugje so zatvoreni umovi koi ostanale da zhiveat vo minatoto.
