Samo vo najbogatite zemji od Evropskata unija vo momentov zhiveat povekje od 200,000 Makedonci, shto dopolnitelno so ostatokot od Evropa, no i od prekuokeanskite zemji sozdava straotna brojka deka od zemjata se iselile chetvrtina od vkupnoto naselenie
Zaminuvaat li mladite od Republikata za ljubov ili za pari? Kolumna na provladinata analiticharka Tanja Karakamisheva-Jovanovska, koja beshe objavena za praznicite vo vesnikot „Dnevnik”, predizvika lavina reakcii i kritiki vo javnosta i bukvalno ja krena na noze dijasporata. Profesorkata vinata za iseluvanjeto na okolu 600,000 lugje (ama toa e proceneta brojka od 1960-te do denes) ne ja gleda vo besperspektivnosta za mladite tuku, spored nea, vo „beliot svet” tie barale ljubov. Ovoj stav na Karakamisheva naide na revolt na socijalnite mrezhi. Preku Fejsbuk i Tviter brojni Makedonci koi vo izminative godini se odluchile da ja napushtat zemjata i da baraat egzistencija niz Evropa i svetot ja napadnaa izjavata, spodeluvajkji svoi iskustva, no i na nivni najbliski koi .
Vo klinch so Karakamisheva vleze i Obedinetata makedonska dijaspora od Kanada. Organizacijata reagirashe na tvrdenjata deka Makedoncite se iseluvale poradi ljubovni praznini i deka potoa na Zapad zhiveele mizerno i nerealizirani. Tie pobaraa izvinuvanje od profesorkata. „Kolumnata e totalna devalvacija na celata makedonska dijaspora, osobeno na sposobnata mladina. Dlaboko zhalime za potrebite i motivite poradi koi gospogjata odluchila da se obide da ja navredi i ponizhi makedonskata dijaspora pred najgolemiot hristijanski praznik”, soopshti OMD.
Na ova sleduvashe reakcija na Karakamisheva, koja smeta deka „sataniziranjeto na nejzinata lichnost preku izvrtuvanje na vistinata sodrzhana vo tekstot e del od pogolemata politichka hajka koja podolgo vreme se vodi protiv nea”. „Zhalno e shto ne postoi elementaren obid za proniknuvanje vo nejzinata sushtina, vo poentata na deneshnoto otugjuvanje od duhovnite i tradicionalnite vrednosti, od znachenjeto na domot i semejstvoto”, veli taa.
REAKCII
„Plasiranjeto na vakvi manipulativni stavovi i gledishta vo javnosta ne pretstavuva nishto drugo osven eden sramen obid da se prikrijat faktite koi odamna se neosporni kako posledica na ekonomskata zaostanatost, rashirenata siromashtija i rigidnata partizacija na sekoj segment na opshtestvenoto zhiveenje”, reagiraat iselenicite.
Se pogolem broj makedonski semejstva so mali deca vo poslednive godini se iseluvaat i zapochnuvaat nov zhivot vo zapadnoevropskite zemji. „Mnogumina od niv toa go pravat so bugarski EU-pasoshi, se razbira, ne zatoa shto stanuva zbor za nekakvi konvertirani Makedonci, tuku poradi pragmatichni prichini da mozhat da dobijat pravo na prestoj i rabotna dozvola. Vo Shvedska srekjavam golem broj takvi lugje, od najnoviot makedonski iselenichki bran. Mozhe samo da se pretpostavi deka vo svojot iselenichki bagazh gi nosat so sebe i svoite stravovi, nedoumici i traumite shto razdelbata od rodnoto mesto i rodninite i prijatelite neminovno gi predizvikuva. No so sebe – nema nikakvo somnenie vo toa – gi nosat i ljubovta i grizhata kon svoite deca, kon svojot partner, ljubovta i zhelbata kon podobra idnina i podostoinstven zhivot”, reagira novinarot Ivica Chelikovikj, koj zhivee vo Geteborg, Shvedska.
Grupa od dvaesetina studenti i akademci, no i Makedonci koi rabotat na istaknati evropski univerziteti isto taka ispratija pismo kako reakcija na kolumnata na Karakamisheva. Vo nea potenciraat deka zaminale od zemjata poradi nekolku prichini – bidejkji ne mozhele da najdat nachin kako da bidat finansiski nezavisni duri i za vreme na dodiplomskite studii, no i ne mozhele da najdat univerzitet koj e barem vo prvite 500 vo svetot spored Shangajskata lista, a imale kapacitet za toa.
„Ne mozhevme da najdeme nachin so koj vo Makedonija kje podgotvime doktorat, a kje mozheme da najdeme grantovi i finansii za istrazhuvachka rabota. Ne mozhevme da najdeme investicii za razvoj na nova tehnologija i firma koja kje ja komercijalizira. Ne mozhevme da najdeme dovolno nauchni grupi koi rabotat i objavuvaat nauchna rabota ne samo na regionalno nivo, tuku i na svetskite konferencii. ‘Beliot svet na surova i bezmilosna realnost’ ni gi ovozmozhi site ovie uslovi. Vsushnost, nie stignavme tamu kaj shto sme, bash poradi taa ‘surova realnost'”, se veli vo pismenata reakcija.
BELA ChUMA
Problemot so iseluvanjeto na mladite od Republikata, no i od regionot e aktuelen so godini nanazad i chesto e predmet na prepukuvanja megju partiite, okolu toa koj e vinoven za belata chuma. Ovaa problematika stana aktuelna osobeno po prognozite na Obedinetite nacii deka do sredinata na ovoj vek Makedonija kje ima polovina milion zhiteli pomalku od sega.
Ako porano na pechalba zaminuvaa zanaetchiite i pomalku struchnite kadri, deneska se soochuvame so t.n. „odliv na mozoci”, koj, spored prognozite, nema da prestane nitu vo godinite shto sleduvaat. Samo vo najbogatite zemji od Evropskata unija vo momentov zhiveat povekje od 200,000 Makedonci, shto dopolnitelno so ostatokot od Evropa, no i od prekuokeanskite zemji sozdava stravotna brojka deka od zemjata se iselila chetvrtina od vkupnoto naselenie. Kako najchesti prichini se naveduvaat: slabiot ekonomski rast, niskite plati, nevrabotenosta, nevrednuvanjeto na trudot, politichkata pripadnost i besperspektivnosta, koi i pokraj zhelbata na site vladi – ne uspeaja da se sovladaat vo dvaesetinata godini samostojna makedonska drzhava.
Izveshtajot na Svetska banka deka Republika Makedonija e na 23. mesto vo svetot po brojot na emigranti predizvika golemo vnimanie vo javnosta, no raspravata otide vo pogreshna nasoka i obvinuvanja dali iseluvanjata se sluchuvale vo poslednite godini ili, pak, stanuva zbor za proces shto trae so decenii.
„Toj trend postoel otsekogash, no ne stivnuva od 1992 godina navamu. Zabelezhlivo e deka sega se menuva strukturata na rabotnata sila. Vo 70-tite godini od minatiot vek, iseluvanjata se sluchuvaa poradi namaluvanje na pritisokot vrz rabotnata sila, a zaminuvaa glavno nekvalifikuvani, polukvalifikuvani i sam mal del kvalifikuvani kadri. Od 1995 godina, tie raboti se smenija. Deneska imame promena na rabotnata struktura, kako od nivo na struchnost i edukacija, taka i po polovi i starost. Mora da priznaeme deka go gubime jadroto na naselenieto, lugje na vozrast od 20 do 40 godini, koi se vo najkreativniot i najdobriot period od svojot zhivot”, izjavi neodamna za „Utrinski vesnik” profesorot Slave Ristevski.
Statistichki, najmnogu zaminuvaat elektroinformaticharite, medicinskiot i prirodniot kadar. Odredeni podatoci velat deka vo momentov vo Italija zhiveat 78,000 makedonski gragjani, vo Germanija – 58,000, vo Avstrija – 16,000, vo Slovenija – 9,500… Za edna decenija, pak, vkupno 56,506 makedonski gragjani dobile stranski drzhavjanstva.
Rezultatite od istrazhuvanjeto na nevladinata organizacija „Reaktor” pokazhuvaat deka 40 procenti od mladite vo zemjata za pet godini se gledaat vo nekoja druga drzhava. „Dvata kluchni problemi koishto gi teraat, ne samo mladite, tuku i preostanatoto naselenie na migracija, se slabata ekonomija i nedostatok od rabotni mesta i infrastrukturni prashanja”, pokazha istrazhuvanjeto.
(“Utrinski vesnik”)
