Namesto brzo usvojuvanje, nie predlagame ITNO povlekuvanje na zakonot za jazicite. Redno e pretsedatelot Gjorgje Ivanov, barem ednash, da posegne po veto. Ne za da manifestira mokj, tuku zaradi pravnata drzhava, velat vo otvorenoto pismo do pratenicite profesorkite Katica Kjulafkova, Gordana Siljanovska-Davkova i Simona Gruevska-Madzoska.
„So neparlamentarna brzina, pratenikot Artan Grubi, (zlo)upotrebuvajkji go evropskoto zname i statusot na pretsedatel na Komisijata za evropski prashanja, neevropski (nedelovnichki i vo otsustvo na opozicijata) go turka zakonot kon glasanje! Vprochem, toj go primeni ushte nedonesen, prakjajkji im trojazichni pokani (na makedonski, na albanski i na angliski) na uchesnicite vo raspravata na „negovata” nenadlezhna komisija! Vo stilot na ‘Rule of Man’, Grubi izjavuva: zakonot treba da se usvoi bez prifakjanje na nitu eden amandman, vo predlozhenata forma, shto poskoro!!
Vo prashanje e losh zakon (Aristotel) od aspekt na megjuetnichkite odnosi, vladeenjeto na pravoto, Ohridskiot ramkoven dogovor, delovnichkata procedura, evropskite jazichni politiki i nomotehnikata.
Namesto brzo usvojuvanje, nie predlagame ITNO povlekuvanje na istiot od slednive prichini:
Prvata, nazivot na ovoj zakon: ne korespondira so stavot (2) na amandmanot V na Ustavot na Republika Makedonija, zatoa shto, formulacijata „drug jazik shto go zboruvaat najmalku 20 % od gragjanite, isto taka e sluzhben jazik, kako shto e opredeleno so ovoj chlen” (prevod/prepev na formulacijata: „kako shto e utvrdeno podolu” od Ramkovniot dogovor), se odnesuva ne samo na albanskiot jazik tuku i na jazicite na zaednicite od stavot 6; i ne vodi smetka za postoenjeto na „Zakon za upotrebata na makedonskiot jazik”;
Vtorata, poradi opasnosta so negovoto donesuvanje da se narushi harmonijata i kohezijata na makedonskoto multietnichko i multijazichno opshtestvo, vo koe makedonskiot jazik e najsilniot integrativen instrument, odnosno kod za komunikacija, kako i zakanata da se namali funkcionalnosta i efikasnosta na makedonskata drzhava i nejzinite organi i institucii na drzhavno i na lokalno nivo;
Tretata, poradi otstapuvanjeto na niza odredbi od ustavnata ramka, od Ramkovniot dogovor, kako i od relevantnite dokumenti na Sovetot na Evropa, a osobeno od Evropskata povelba za regionalni i malcinski jazici; i
Chetvrtata, od proceduralni prichini, poradi negovoto pogreshno tretiranje vo Vovedot, „kako zakon so kojshto se vrshi usoglasuvanje so pravoto na EU”, bez naveduvanje na izvorniot akt na EU, so poln naziv, broj i datum (soglasno so chlen 135, stav 4 od Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija) i propushtenoto vrakjanje na Predlog-zakonot od strana na Pretsedatelot na Sobranieto na Vladata na usoglasuvanje so Delovnikot, vo rok od najmnogu 15 dena, pri chie prechekoruvanje, se smeta deka Predlog-zakonot ne e podnesen (chlen 136 od Delovnikot). Namesto vo redovna postapka, ovoj zakon odi vo skratena, namesto pred Komisijata za politichki sistem, kako matichna, toj se najde pred Komisijata za evropski prashanja!!
Smetame deka predlagachot, dokolku detektiral otvoreni prashanja, mozhel da pristapi kon eventualni izmeni i dopolni na „Zakonot za upotreba na jazikot shto go zboruvaat najmalku 20 % od gragjanite vo Republika Makedonija i vo edinicite na lokalnata samouprava” (2008; 2011), iako za nas, so ovoj zakon vekje se ostvareni politichkite zalozhbi na Ramkovniot dogovor i se konkretizirani reshenijata od amandmanot V na Ustavot na RM, povrzani so unapreduvanjeto na statusot na albanskiot jazik i na jazicite na drugite zaednici vo RM!
Gi upatuvame slednite konstatacii, zabeleshki, predlozi i sugestii vo vrska so Zakonot za upotreba na jazicite:
1. Vo multietnichko i multijazichno opshtestvo, politichki i strateshki e sporno da se donese zakon so kojshto na nacionalno nivo se promovira edna (regionalna) etnichka i jazichna zaednica vo RM (albanskata), nejzinite simboli i nejziniot jazik, nasproti drugite jazichni zaednici so koishto treba da se gradi sozhivot.
2. Nema somnenie deka treba da se pochituvaat jazichnite prava na site gragjani i na site jazichni zaednici vo RM. Toa podrazbira zadovoluvanje na gragjanskite i na chovekovite prava i se povrzuva so teritorijata na kojashto istoriski ili aktuelno postoi edna jazichna zaednica, bilo da sochinuva 20 % ili pomalku od 20 % od vkupnata populacija na republichko ili na opshtinsko nivo. Od druga strana, proshiruvanjeto na tie prava na centralno nivo, vo forma na jazichen bilingvizam ili multilingvizam, mozhe da generira posledici za ustavno zagarantiraniot status na makedonskiot jazik, kako kod za megjusebna komunikacija na gragjanite na Republika Makedonija, kako i za koegzistencijata i kohezijata megju „gragjanite, makedonskiot narod i gragjanite koi se del od albanskiot narod, turskiot narod, vlashkiot narod, srpskiot narod, romskiot narod, boshnjachkiot narod i drugite narodi koi zhiveat vo RM.
3. Predlagachot ja zanemaril distinkcijata megju makedonskiot jazik kako sluzhben jazik na celata teritorija i vo megjunarodnite odnosi i jazikot shto go zboruvaat najmalku 20 % od gragjanite kako sluzhben jazik i gi izednachil vo primenata na celata teritorija, a vo nekoi elementi i vo megjunarodnite odnosi (chlen 16, stav 2), zanemaruvajkji deka vo stavot (2) na amandmanot V na Ustavot, ne pishuva „kako shto e utvrdeno pogore”, tuku „kako shto e utvrdeno podolu”, odnosno deka jazikot od stavot 1 e obligatoren i ima dejstvo erga omnes, a jazikot / jazicite od stavot 2 e fakultativen i dejstvuva vo ramkite na ustavno utvrdenite ramki.
4. Zakonot gi nadminuva reshenijata od Ramkovniot dogovor od tochkata 6. „Obrazovanie i upotreba na jazicite” (tochki 6.4; 6.5; 6.6; 6.7; i 6.8) vo koi se definira ramkata za upotreba na jazikot shto go zboruvaat najmalku 20 % od gragjanite. Ne mozheme, a da ne potsetime deka i naslovot i sodrzhinata na tochkata 8 od Ramkovniot dogovor operiraat so izrazot „zakoni shto se odnesuvaat na jazicite”, a ne so eden zakon, poradi notorniot fakt deka vo Republika Makedonija postojat povekje zakoni za razlichni oblasti, koi sodrzhat i odredbi za upotrebata na jazikot shto go zboruvaat najmalku 20 % ili pomal procent od gragjanite, koishto se nosat so razlichno mnozinstvo (apsolutno i kvalifikuvano), a ne so mnozinstvo od prisutnite vo koe mora da ima mnozinstvo od pratenicite od zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija. Previdot e napraven ushte vo 2008 god., so donesuvanjeto na „omnibus” zakon, kakov shto ne postoi vo komparativnoto jazichno pravo.
5. Sekoj gragjanin vo RM bi mozhel da bide usluzhen, na negovo baranje, a vo soglasnost so zakon, na negoviot majchin jazik, na site nivoa, no za toa ne mora da ima dvojazichnost vo drzhavnite institucii. Duhot na odredbata od stavot (5) na amandmanot V, e „mozhe”, a ne „mora”, kako shto propishuva Zakonot. Ne se potrebni jazichni sluzhbi vo site opshtini i site drzhavni i drugi institucii. Sovremenite tehnologii ovozmozhuvaat efikasna usluga od dalechina, po elektronski pat. Zgolemuvanjeto na administracijata (preveduvachi, lektori, filolozi, inspektori, agenti i kontrolori na poznavanjeto na albanskiot jazik, ili na koj bilo drug jazik na jazichnite zaednici vo RM) e neproduktivno troshenje, a sankciite ne odgovaraat na fakultativnoto koristenje na jazichnite prava, tuku na imperativnoto, koe ne postoi nitu vo Ramkovniot dogovor nitu vo amandmanot V na Ustavot.
6. Potsetuvame deka upotrebata na jazicite na zaednicite vo RM e vo nadlezhnost na Ministerstvoto za kultura (a ne na Ministerstvoto za pravda) i ukazhuvame deka spored Amandman IV na Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija:
“Vo Osnovnite nachela, Ramkovniot dogovor go potencira multietnichkiot karakter na Makedonija i insistira na negovo reflektiranje vo javniot zhivot (1.3), kako i na miren i harmonichen razvoj na gragjanskoto opshtestvo so pochituvanje na etnichkiot identitet i interesite na site makedonski gragjani!”
Potsetuvame deka poraneshniot pretsedatel Branko Crvenkovski stavi veto na Zakonot za upotreba na jazikot shto go zboruvaat najmalku 20 % od gragjanite vo RM i vo edinicite na lokalnata samouprava vo 2008 godina.
Promocijata, zashtitata i voednachenata primena na jazicite kako cel, soglasno so Konvencijata za regionalni i malcinski jazici treba da se odnesuva i na pomalite jazichni zaednici, koishto se rechisi zaboraveni vo ovoj zakon, pa duri i vo chlenot 1, stav 2!
7. Nema potreba od osnovanje drzhavna agencija i inspektorat za promocija, zashtita i voednachena primena na sluzhbeniot jazik shto go zboruvaat najmalku 20 % , a chlenovite 18 i 19 ne se vo soglasnost so chlen 9 od Ustavot na RM, odnosno go diskriminiraat i makedonskiot, kako drzhaven jazik, i jazicite na zaednicite pod 20 %. Primenata na albanskiot jazik vo institucionalnata praktika pod zakana na globi (za rakovodni i za pravni subjekti), kontrola i inspekcija e sprotivno na megjunarodnata jazichna legislativa i praktika, kako i na Ustavot na RM.
8. Predvidenite merki za zadolzhitelna upotreba na albanskiot jazik, koga se raboti za stenogrami, dokumentacija i arhivi, veb-stranici, pechati i nazivi, nadvor od edinicite na lokalnata samouprava kade shto se 20%, kje go legitimiraat dvojazichniot i dvonacionalniot identitet na RM, so shto kje go degradiraat steknatoto drzhavno konstitutivno pravo na makedonskiot narod i kje go relativiziraat statusot na makedonskiot jazik utvrden ushte vo asnomskite dokumenti kako integrativen instrument na site gragjani i zaednici vo RM i kje gi diskriminiraat pomalite etnichki/jazichni zaednici.
9. So Predlog-zakonot (chlen 1, stav 3; chlen 2, stav 3;), jazikot shto go zboruvaat 20 % stanuva sluzhben i zadolzhitelno se upotrebuva vo site organi na drzhavnata vlast, no i vo drugi organi i institucii (DIK, obrazovni, nauchni, zdravstveni, kulturni institucii, notarijat, infrastrukturni objekti, ekonomija, finansii), shto otstapuva od odredbite na Ustavot na RM i na Ramkovniot dogovor. Vakviot status, ne samo shto otstapuva od ustavniot, tuku nametnuva i drugi obvrski od proceduralen, administrativen, kadrovski i finansiski karakter!
10. I pokraj toa shto vo Ramkovniot dogovor voopshto ne se spomenuva upotreba na drug jazik vo rabotata na Vladata, nitu vo amandmanot 5 se zboruva deka vo drzhavnite organi sluzhben jazik e i jazikot shto go zboruvaat 20 %, tuku deka „mozhe da se koristi vo soglasnost so zakon”, so ovoj Predlog-zakon (chlen 5, stav 1–7) se voveduva celosna dvojazichnost vo Vladata!!
11. Predlog-zakonot, vo stav 1 na chlenot 8, predviduva deka knizhnite i kovanite pari, kako i poshtenskite marki kje sodrzhat simboli shto go pretstavuvaat kulturnoto nasledstvo na gragjanite shto go zboruvaat makedonskiot jazik i jazikot shto go zboruvaat najmalku 20 % od gragjanite. Na ovoj chlen ne mu e mestoto vo Zakon za upotreba na jazicite i toj e norma natrapnik. Osven toa, toj e diskriminatorski i sprotiven na amandmanot IX na Ustavot. Inaku, i dosega, kako na parite taka i na markite, se aplicirale simboli od kulturnoto nasledstvo na site zaednici.
12. Vo stavot (3) na chlenot 8 se propishuva dvojazichnost na uniformite na policajcite, pozharnikarite i zdravstvenite rabotnici. Tochno e deka spored stav 6 na amandmanot V na Ustavot, vo edinicite na lokalnata samouprava sluzhben jazik, pokraj makedonskiot, e i jazikot shto go zboruvaat 20 % od gragjanite, no ovaa odredba mozhe da vazhi za vrabotenite vo lokalnite, a ne vo drzhavnite institucii.
13. Vo Predlog-zakonot za upotreba na jazicite (chlen 2, stav 2) se predviduva deka: „bilo koj sluzhben jazik od chlen 1 stav (1) i (2) mozhe da se upotrebuva vo site postapki:
Stavot 5 na amandmanot V mora da se chita i niz prizma na tochka 8 od Ramkovniot dogovor, naslovena kako „Zakoni shto se odnesuvaat na upotrebata na jazicite”, vo chij stav 2 pishuva: „pratenicite mozhe da se obrakjaat na plenarnite sednici i na rabotnite tela na svojot jazik, soglasno so amandmanot V (stav 2), shto znachi deka ova pravo se odnesuva na jazikot na pripadnicite na zaednicite koi pretstavuvaat 20 % od gragjanite. Ima razlika megju „obrakjanje” i „sluzhben jazik vo Sobranieto”. Osven toa, vo ovaa tochka ne se spomenuva nitu eden drug drzhaven organ (Vlada….). Vo tochka 6.7 na ORD ne pishuva deka vo site sudovi sluzhben jazik e i jazikot na 20 %, tuku deka: vo krivichnite i gragjanskite postapki sekoja stranka ima pravo vo site dejstvija kako i na site dokumenti, soglasno so aktite na Sovetot na Evropa. (Evropskata konvencija za chovekovi prava; Ramkovnata konvencija za zashtita na nacionalnite malcinstva; Konvencijata za regionalni i malcinski jazici).
So amandmanot IX se garantira zashtita na istoriskoto i umetnichkoto bogatstvo na Makedonija i na site zaednici vo Makedonija! Vprochem, i dosega imalo simboli na zaednicite na parite, markite i sl.
„Sudski, upravni, izvrshni, predistrazhni, istrazhni, krivichni, prekrshochni, parnichni, vonparnichni, za izvrshuvanje na sankcii i dr. postapki”… Ovoj stav e neustaven (sprotiven na stavot 1 od amandmanot V), zashto makedonskiot jazik, iako zadolzhitelen, e sveden na fakultativen, preku formulacijata: „bilo koj jazik od stav 1 i 2 od ovoj zakon”. Zgora, ne mozhe so zakon shto se nosi so relativno mnozinstvo plus mnozinstvo od onie pratenici shto ne se mnozinstvo vo RM da se usoglasuvaat odredbi od zakoni shto se nosat so 2/3 ili apsolutno mnozinstvo!!
14. Finansiskite implikacii od primenata na vakov zakon kje bidat pregolemi i nesrazmerni vo odnos na sredstvata koi se izdvojuvaat za prouchuvanje i promocija na makedonskiot jazik i na jazicite na drugite zaednici vo RM!
15. Nasushna i nesporna e potrebata od kreiranje kulturni i obrazovni politiki za dvonasochno uchenje na jazicite na zaednicite, a osobeno na zaednicata od 20 %, no ne pod pritisok na neustavni zakonski reshenija, ekskluzivni institucii (agencija, inspektorat) i zakana od sankcii. Da se potsetime deka, so decenii nanazad, vrvni nauchni, obrazovni i kulturni ustanovi vo RM ne dobivaat soglasnost za vrabotuvanje na lektori, asistenti, profesori po makedonski jazik, a sega, preku merki na diskriminacija, sankcija i kazna (za fizichki i pravni lica), se turka masovno vrabotuvanje na lektori, preveduvachi i filolozi po albanski jazik. Nebare, vo niv nema potreba od isti takvi po makedonski jazik, ili za jazicite na zaednicite pod 20 %.
16. Vrv na nomotehnichkoto neznaenje i jazichen haos e chlenot 25 vo kojshto se veli: „Ovoj zakon vleguva vo sila so denot na objavuvanje vo Sluzhben vesnik vo RM”, nebare e Ustav. Predlagachot ne predvidel vacatio legis, odnosno zaboravil deka zakonot mozhe da vleze vo sila najrano osmiot den od denot na objavuvanjeto!! Znachi, na predlagachot ne mu e vazhno nie, gragjanite da se zapoznaeme so nego!!
17. Ovoj zakon nema preodni i zavrshni odredbi!!
18. Postoi logichna verojatnost, dokolku se donese ovoj Zakon, radikalnite promeni na statusot na albanskiot jazik od lokalno na centralno nivo, da se reflektiraat vrz identitetskata karta na R. Makedonija vo ON!!
19. Ovoj zakon nema vrska so evrointregracijata na RM, nitu znachi harmonizacija so pravoto na EU. Zatoa se chudime na molkot na EU. Ovoj zakon ne e del od Przhinskiot dogovor, nitu e prioriteten. Ovoj zakon ne e del od Ramkovniot dogovor, nitu e vo negoviot duh. Ovoj zakon ne e konkretizacija na amandmanot V. Vprochem, vo 2008 godina, na prigovorot na liderot na DPA do liderot na DUI za neizednachuvanje na albanskiot so makedonskiot jazik toj odgovori: ne mozham da go smenam Ustavot! Smenet li e Ustavot na RM vo megjuvreme? Ne!
20. Poraneshniot pretsedatel Crvenkovski stavi veto na Zakonot za upotreba na jazikot shto go zboruvaat najmalku 20 % od gragjanite vo RM i vo edinicite na lokalnata samouprava vo 2008. Redno e pretsedatelot Gjorgje Ivanov, barem ednash, da posegne po veto, ne za da manifestira mokj, tuku zaradi pravnata drzhava. Ako pratenicite povtorno go izglasaat so apsolutno mnozinstvo, na poteg e Ustavniot sud na RM, kojshto mora da go (od)brani Ustavot!!!”
akad. prof. d-r
Katica Kjulavkova
prof. d-r
Gordana Siljanovska-Davkova
prof. d-r
Simona Gruevska-Madzoska
