Cipras: Grcija ne go menuva stavot okolu imeto, Makedonija bara pochituvanje na megjunarodnoto pravo
Grcija ne otstapuva od crvenite linii vo sporot so imeto, potvrdi vo Njujork grchkiot premier Aleksis Cipras vo govorot pred Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii.
„Vo odnos na prashanjeto za imeto za poraneshnata jugoslovenska Republika Makedonija, nie prodolzhuvame da poddrzhuvame naogjanje zaednichki prifatlivo slozheno ime so geografska odrednica za sevkupna upotreba – erga omnes. Pottiknavme merki za gradenje doverba koi celat kon zasiluvanje na doverbata i na prekugranichnata sorabotka vo ovoj kluchen period,” izjavi grchkiot premier Cipras.
Merkite za gradenje doverba bile tema na diskusija na sredbata megju Cipras i generalniot sekretar na Obedinetite nacii, Ban Ki Mun i posrednikot vo sporot megju Makedonija i Grcija, Metju Nimic. Na sredbata Cipras potvrdil deka Grcija ostanuva na svojot stav, dopolnuvajkji deka merkite za gradenje doverba pridonesuvaat za odrzhuvanje na stabilnosta vo poshirokiot region.
Shefot na makedonskata diplomatija, Nikola Poposki vo Njujork imashe sredba so negoviot grchki kolega Nikos Kodzijas i vo negovata izjava posochi deka na sredbite postojano se raboti na merkite za doverba, shtom nema prostor za reshavanje na sporot za imeto.
„Mislam deka imame postignato nekoe nivo na razbiranje deka uslovi vo koi postoi edno prashanje koe e mnogu seriozen problem i vo koe imame seriozno raziduvanje i razlichni stavovi, najdobro e da se koncentrirame na site ostanati temi koi ne povrzuvaat i za koi i Makedonija i Grcija imaat zaednichki strategiski interesi i zaednichki gledaat kon idninata,” izjavi Poposki po sredbata so Kodzijas.
I makedonskiot pretsedatel Gjorge Ivanov imashe obrakjanje pred Generalnoto sobranie na ON. Vo svojot govor toj izjavi deka reshenieto treba da se bara vo ramkite na Vremenata spogodba, rezoluciite na Obedinetite nacii i presudata na Megjunarodniot sud na pravdata.
“Jas sum Makedonec, moite sogragjani se Makedonci i od ovaa govornica vi se obrakjam na makedonski jazik. Barame site da ne pochituvaat kako Makedonci, kako shto nie go pochituvame pravoto na site da se identifikuvaat taka kako shto se chuvstvuvaat. Kako shto nie, na site im go pochituvame pravoto na samoidentifikacija i chovekovo dostoinstvo, barame istoto da se odnesuva i na nas. Sakame kako Makedonci da sorabotuvame i da imame najdobri odnosi so site nashi sosedi”, poracha Gjorgje Ivanov.
„Denovive od ustite na mnogu drzhavnici, tuka, od ova mesto, kje slushnete za neophodnosta od pochituvanje na megjunarodnoto pravo. No, isto taka, mnogumina po zaminuvanjeto od ova mesto kje zaboravat na ona na koe povikuvaat. Postoi presudata od Megjunarodniot sud na pravdata vo sporot megju Makedonija i Grcija, donesena ushte pred 5 godini – na nea potsetiv i pred 2 godini od ovaa govornica. No, presudata do den denes ne e ispochituvana. Ova e eden od shkolskite primeri za neefikasnosta na nashata svetska organizacija,” izjavi Ivanov.
Zaedno so primerok od govorot na pretsedatelot Ivanov, do site uchesnici na 71. GS na ON beshe distribuiran i dokument so pregled od najvazhnite poenti od Presudata na Megjunarodniot sud na pravdata vo Hag od 5 dekemvri 2011 godina.
Ivanov: Makedonija pridonese za bezbednosta na Evropa
Gord sum shto kako vrhoven komandant, so subjektite na krizniot menadzment, so navremena reakcija uspeavme da ja zashtitime nacionalnata bezbednost na Republika Makedonija, reche pretsedatelot Ivanov pred generalnoto sobranie na ON govorejkji za migrantskata i begalska kriza.
“Prviot migrantski bran gi erodirashe evropskite institucii, mehanizmi i politiki. Sprechuvajkji ja ilegalnata migracija, Republika Makedonija uspea vo golema mera da pridonese za bezbednosta na Evropa. Evropa vekje se soochuva so vtoriot, pomasoven bran. Povekje od 20 milioni migranti i begalci od Azija i od Afrika se naogjaat vo blizina na nadvoreshnite granici na Evropa. Vo narednite godini i decenii milioni migranti kje se obiduvaat da dojdat na evropskiot kontinent. Republika Makedonija ja sprechuva ilegalnata migracija koja doagja od zemja-chlenka na EU. Unijata mora da iznajde nachini i mehanizmi da gi zashtiti granicite, da gi obezbedi koridorite, a onie migranti i begalci koi kje gi primi, da gi integrira, bez pritoa da gi asimilira”, reche pretsedatelot Ivanov.
“Balkanskite drzhavi naivno veruvaa deka nekoj od nadvor kje im gi reshi problemite. EU ochigledno ja nema taa mokj”, zakluchi Ivanov.
Ministerot Poposki pak, na sredba so visokata pretstavnichka na Evropskata unija, Federika Mogerini i evrokomesarot Johanes Han izrazil zagrizhenost za razmisluvanjata da se vovedat parichni taksi i prethodno prijavuvanje za patuvanje niz EU za drzhavjani na zemji koi imaat bezvizen paten rezhim. Mogerini i Han odgovorile deka vakva merka sè ushte ne e dogovorena.
Sredba so Obama, potvrdeno strateshkoto prijatelstvo
Ivanov vo Njujork imashe kratok neformalen razgovor so amerikanskiot pretsedatel Barak Obama koj ja potvrdil poddrshkata na SAD za strateshkite celi na Makedonija. Osven so Obama, shefot na drzhavata se sretnal na bilateralni sredbi i so pretsedatelite na Evropskiot Sovet, na Polska, na Egipet, jordanskiot kral i norveshkiot premier.
