Prikaznata so spornite nad 39 iljadi glasachi e chisto politichka “moneta za potkusuruvanje” – za SDSM da dokazhe deka navistina ima problem so Izbirachkiot spisok, a za VMRO-DPMNE da pokazhe oti e podgotvena da pravi kompromisi za da se sluchat izborite (ama vo strogo kontroliran obem).
Laga e deka na bilo koj drzhavjanin na Republika Makedonija mozhe da mu se odzeme pravoto na glas. Nitu pak nekomu mozhe da mu se odzeme makedonskoto drzhavjanstvoto (veli Ustavot). Od site “kriziranja” okolu takanarechenite “fantomi” vo IS, na krajot kje se dojde do edna brojka na zapishani glasachi koi samo kje bidat staveni na poseben spisok (na “stend baj”). Imeno, duri i onie koi na ovoj javen povik sega ne se javija za da potvrdat deka postojat, toa kje mozhat da go storat neposredno pred samite izbori – koga Izbirachkiot spisok se stava na javen uvid. Togash voobichaeno vo nego se vpishuvaat site koi od bilo kakva prichina bile “preskoknati”
Povekje od 30 iljadi glasachi ne se prijavija do DIK zakluchno so rokot (19 avgust) za da go potvrdat glasachkoto pravo. Od “somnitelnite” 39,484 vo zakonskiot rok se prijavile samo 8,922 gragjani. Najgolem broj od onie shto kje bidat izbrishani se etnichki Albanci od Chair, Tetovo, Skopje i Kichevo. Dosega ne e odbiena niedna prijava, a DIK so detalen izveshtaj kje izleze vo tekot na nedelava.
Spored Ustavot na RM ne postoi mozhnost na makedonski drzhavjkanin da mu se odzeme drzhavjanstvoto, a po Zakonot za izbori pravo na glas ima sekoj polnoleten drzhavjanin na RM. Ottamu, i ovie nad 30 iljadi “sporni” glasachi praktichno kje bidat samo izvadeni od Izbirachkiot spisok a od DIK povtoruvaat deka site tie nova mozhnost za prijavuvanje kje imaat neposredno pred izborite (vo tekot na javniot uvid, koj kje pochne deset dena po raspishuvanje na izborite i kje trae 15 dena).
Shto e sporno so spornite glasachi?
Procesot na dopolnitelna proverka na del od glasachite e eden od usluvite vrz osnova na koi liderite na 4-te najgolemi partii na 31 avgust kje treba da odluchat dali kje ima izbori do krajot na godinava.
Golemiot broj “sporni” gragjani od IS otvorija povekje dilemi vo vrska so ovoj proces. Svedoci bevme na sluchai vo koi gragjani, pred sè javni lichnosti, najavija deka nema da se prijavat poradi revolt oti se nashle na toj “somnitelen spisok”. Edna od niv beshe i profesorkata Mirjana Najchevska, koja izjavi deka dokraj ostanuva na svojata odluka, a na svojot blog gi obrazlozhi i prichinite za toa.
– Nemam namera da se prijavam i smetam deka ako bidam izbrishana od Izbirachkiot spisok toa kje bide krshenje na Ustavot, na megjunarodnite konvencii, kako i na domashnoto zakonodavstvo. Toa pretstavuva krivichno delo za koe sleduva zatvor od pet godini. Ako se sluchi toa, jas kje podnesam krivichna prijava protiv site chlenovi na DIK – povtori denovive Najchevska.
Profesorot Lazar Lazarov isto taka smeta deka ovie glasachi ne smeat da bidat izbrishani.
– Zakonsko pravo na sekoj gragjanin e da mozhe da izbira i da bide izbiran. Toa pravo ne mozhe nikoj da mu go ospori, so nikakov partiski dogovor ili proces na chistenje na spisokot. Bez razlika dali stanuva zbor za poznati lichnosti, kako tie shto izlegoa vo javnosta, ili anonimni lichnosti shto izrazuvaat revolt, ili za nepoznati lichnosti shto mozhebi nikogash ne glasaat. Toa im e zagarantirano i spored evropskoto i spored nasheto pravo. Ako se odrzhat izbori so spisok na koj kje gi nema site gragjani so pravo na glas, toa kje znachi deka se prekrshil zakonot. Mislam deka toa shto poznati intelektualci i aktivisti protiv politikite na Vladata bea staveni na spisokot na somnitelni e obid za provokacija – objasnuva Lazarov.
Toj porachuva deka e potrebna temelna istraga, no vo dve nasoki.
– Treba da ima istraga, no taa e mozhna samo po izborite. Kje treba da se istrazhi dali navistina tie lugje ne postojat i ako e toa sluchaj, kako se nashle na Izbirachkiot spisok – dali poradi administrativni greshki ili namerno bile vmetnati tamu? No istragata kje treba da opfati i kako nekoi se nashle na spisokot na somnitelni ako pravoto na glas ne im e sporno, dali i tuka imalo nekakva namera – dodava Lazarov.
Sepak, dolgogodishniot chlen na DIK Bedredin Ibraimi istaknuva deka Komisijata kje nema takva zadacha.
– So neprijavenite nema da se prezeme nishto, ednostavno kje se otstranat od spisokot i kje imaat mozhnost vo ramkite na podgotovkite na izborite, koga kje trae javniot uvid, povtorno da se vpishat. Ako ne go storat toa, nema da mozhe da glasaat, taka e spored segashnoto zakonsko reshenie i taka kje se postapi – veli Ibraimi.
IZBIRACHKIOT SPISOK ZA SLEDNITE IZBORI VO MAKEDONIJA KJE BIDE SO OKOLU 1.78 MILIONA GLASACHI
Manipulacija se najavite od SDSM so brojkite vo Izbirachkiot spisok. Partiskiot potpretsedatel Damjan Manchevski zavchera povtori deka se pokazhalo oti navodno vo Makedonija nema povekje od 1,5 milioni glasachi, konstatira provladiniot portal “Kurir”.
„Da ne gi zaboravame i dopolnitelnite 172.000 glasachi koishto spored analizite na bazi na podatocite ne se vo momentov vo Makedonija, ne naveduva do kluchniot zakluchok, deka vo Makedonija nema povekje od 1.500.000 glasachi, ona shto celo vreme go tvrdime,” – izjavi Manchevski.
Sepak, treba da se znae deka onie 172.000 glasachi koi kje bidat staveni na poseben izbirachki spisok, ne go zagubat pravoto na glas, kakov shto kje bide sluchajot i so okolu 30.000 koi ne se prijavija so aktivnata registracija. Vo takvi uslovi se ochekuva Izbirachki spisok koj kje broi 1.78 milioni glasachi, shto znachi deka kje bide identichen so onoj od izborite vo 2014 godina.
Dali vo Makedonija momentno zhiveat samo 1.5 milioni gragjani spored ekspertite e nebitno prashanje koga stanuva zbor za izborniot proces, konstatira “Kurir”, bidejkji na izbori glasaat onie koi imaat najmalku 18 godini, makedonsko drzhavjanstvo i vazhechki lichni dokumenti, bez razlika kade zhiveat.
Od druga strana, vo poslednite izborni procesi vo zemjata glasaat okolu 1,1 milioni gragjani, ili neshto nad 60% od vkupniot broj registrirani glasachi na izbirachkiot spisok, shto spored ekspertite e sosema normalna brojka za uslovite, osobeno ako se znae vo kakva elektrizirana atmosfera pominuva sekoj predizboren period i kakva polarizacija postoi megju gragjanite.
