Lingvistot i docent d-r Ana Kocheva od sofiskiot Institut za bugarski jazik (pri Bugarskata akademija na naukite) preku intervju za nacionalnata televizija BTV gi precizirashe oficijalnite pozicii na Bugarija za makedonskiot jazik.
Kocheva vo emisija so naslov „Postoi li makedonskiot jazik” kazha deka bugarskata lingvistika denovive izvrshila preciziranje na nivnata pozicija za makedonskiot jazik.
“Ovoj nash stav sega sigurno kje iznenadi mnogumina i vo Skopje. Dosega del i od bugarskite lingvisti bea zavedeni od oficijalnata pozicija na Skopje. No, sega imame zaednichki precizen stav deka ne postoi poseben makedonski jazik tuku e toa zapadno-bugarski dijalekt. Kodifikuvaniot literaturen makedonski jazik, kako shto se narekuva, e prosto destruktuirana forma na bugarskiot literaturen jazik”, izjavi Kocheva.
Kako dokaz za ovie tvrdenja Kocheva se povika na stavot na pisatelot Venko Markovski, koj bil del od prvata jazichna komisija na ASNOM, koja shto”go izmislila makedonskiot jazik”.
Taa veli „slava bogu” shto vo bugarsko–makedonskiot dogovor za dobrososedstvo postoi chlenot 8, alineja 2, spored koja shto nauchnicite kje treba da debatiraat za jazicite. Za nea ne e logichno edna zemja da priznava jazik na druga zemja a na site im e jasno deka makedonskiot jazik e vsushnost falsifikuvan bugarski jazik.
Spored Kocheva makedonskiot jazik e „fenomen” vo Makedonija a vo Bugarija e „pismeno regionalna forma na bugarskiot jazik”. Taa tvrdi deka poradi istoriskite uslovi Bugarija e rekorder vo obidite da kodificira pismeni regionalni formi na bugarskiot jazik vo stranstvo, a “vardarskata forma” e samo edna od sheste vakvi jazichni formi (imalo 3 vo Grcija, edna vo Banat, edna vo sovetska Ukraina).
Spored nea tvorec na makedonizmot e Stojan Novakovikj vo 1882 godina, teza koja podocna ja prezele Kominternata i chlenovite na prvata jazichna komisija na ASNOM. Kocheva veli deka gi zhali Blazhe Konevski, Venko Markovski i drugite chlenovi na komisijata koi shto imale nevozmozhna misija da sozdadat jazik koj ne postoi i zatoa moralo da se plagira bugarskata gramatika za da se falsifikuva nov jazik.
Docentot d-r Kocheva go citira Mladen Srbinovski (koj spored nea e eden od najgolemite nauchnici vo RM!?) i spored kogo vo Makedonija postojata dve formi na bugarskiot jazik: visokata forma na jazikot odnosno katarevusa e knizhevniot bugarski jazik dodeka knizhevniot makedonski bil – demotiki.
Kocheva porachuva deka Makedonija i Makedoncite ne treba da se plashat za svojot suverenitet ako vo uchebnicite pishuva deka makedonskiot jazik ima bugarska istorija i deka e destruktuiran bugarski jazik. Taa dava primeri na jazici koi se koristat vo dve ili povekje drzhavi kako: grchkiot vo Grcija i Kipar, turskiot vo Turcija i Kipar, germanskiot vo Germanija, Avstrija i Shvajcarija, francuskiot vo Francija i Belgija i tamu nema opasnost po nacionalniot identitet na nivnite gragjani.
